(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Omladina: glasilo narodno-radikalnega dijaštva"

This is a digital copy of a book that was preserved for generations on library shelves before it was carefully scanned by Google as part of a project 
to make the world's books discoverable online. 

It has survived long enough for the copyright to expire and the book to enter the public domain. A public domain book is one that was never subject 
to copyright or whose legal copyright term has expired. Whether a book is in the public domain may vary country to country. Public domain books 
are our gateways to the past, representing a wealth of history, culture and knowledge that's often difficult to discover. 

Marks, notations and other marginalia present in the original volume will appear in this file - a reminder of this book's long journey from the 
publisher to a library and finally to you. 

Usage guidelines 

Google is proud to partner with libraries to digitize public domain materials and make them widely accessible. Public domain books belong to the 
public and we are merely their custodians. Nevertheless, this work is expensive, so in order to keep providing this resource, we have taken steps to 
prevent abuse by commercial parties, including placing technical restrictions on automated querying. 

We also ask that you: 

+ Make non-commercial use of the files We designed Google Book Search for use by individuals, and we request that you use these files for 
personal, non-commercial purposes. 

+ Refrain from automated querying Do not send automated queries of any sort to Google's system: If you are conducting research on machine 
translation, optical character recognition or other areas where access to a large amount of text is helpful, please contact us. We encourage the 
use of public domain materials for these purposes and may be able to help. 

+ Maintain attribution The Google "watermark" you see on each file is essential for informing people about this project and helping them find 
additional materials through Google Book Search. Please do not remove it. 

+ Keep it legal Whatever your use, remember that you are responsible for ensuring that what you are doing is legal. Do not assume that just 
because we believe a book is in the public domain for users in the United States, that the work is also in the public domain for users in other 
countries. Whether a book is still in copyright varies from country to country, and we can't offer guidance on whether any specific use of 
any specific book is allowed. Please do not assume that a book's appearance in Google Book Search means it can be used in any manner 
anywhere in the world. Copyright infringement liability can be quite severe. 

About Google Book Search 

Google's mission is to organize the world's information and to make it universally accessible and useful. Google Book Search helps readers 
discover the world's books while helping authors and publishers reach new audiences. You can search through the full text of this book on the web 



at |http : //books . google . com/ 






Bought with theincome of 
THEKELLERFUND 



Bequeathed in Memory of 

JasperNewton Keller 

Betty Scott Henshaw Keller 

Marian MandellKeller 

Ralph Henshaw Keller 

CarlTilden Keller 




'Digitized byjLjOOQiC 

I 



Digitized by 



Google 



L~ ^,, Digitized by Google 



OMLADINA 




GLASILO 



linRODMO-RnDIKnLMEQn DIjnSTVR. 



r^"^^3^ 



II. Letnik. 




Ljubljana 1905./06. 

Izdaja eksekutiva narodno-radikalnega dijaStva. — Tisk J. Blasnika nasi. 



Digitized by 



Google 



vn ■ 






v/ 




l(:U<.v. [^ 



Digitized by 



Google 



Vsebiha 

II. letnika „Omladine". 



-'«^- 



Clanki: 



Abiturijentoin in mladim filozofom. — Dr. Lj. Pivko 67 

DijaStvo proti dvoboju. — Cir. Premrl 8 

Dvajset let narodnega dela. — V. M. Zalar 72 

Ob dvajsetletnici dru2be sv. Cirila in Metoda. — G. ierjav . . . . . . 107, 122 

KoroSkih dijakov v Ljubljano! . 113. 129 

Narodni domovi. — J. Breznik 131 

Delo V druStvu. — J. Glonar 163, 177 

Izrodki na na§em literarnem polju. — G. Potrato 42 

UCimo se italijanski! — G. Potrato 120 

Nekoliko besed o pravu in pravnikih. — Bogumil Vo§njak 5 

O potrebi narodnih knjiinic na Slovenskem. — A. Ribnikar 23, 74 

Narodni idealizem. — Bogumil VoSnjak 37 

Nabirajmo gradivo o narodnem iivljenju ! — Dr. Ljudevit Pivko 148 

O Slovanih v Istri.— Josip Agneletto 185 

Ob zaCetku novega letnika. — C. Premrl 1 

O pomenu vzgoje in izobrazbe naroda! — K. Skapin 39 

O potrebi organiziranega narodnega dela. — C. Premrl 88, 134, 150 

Poziv »Prosvete« . . 49 

Pomen in cilji socijologije. — G. Ratzenhofer — B. H 50, 69 

NaSim predavateljem. — C. Premrl 53 

Poziv na shod v Trstu 66 

Poziv »Skale« . . 135 

Sistem poslovanja Ijudskih knjiinlc Prosvete — P. 151 

Resolucije I. shoda narodno-radikalnega dija§tva v Trstu 99 

Statistika uradni§tva na slovenskem ozemlju 103, 115, 138 

Slovenski Omladini. — Dr. X 3 

K 1. shodu narodnega radikalnega dija§tva v Trstu. — G. ^erjav 17 

Samoizobrazba dija§tva. — C. Premrl 19 

Vea statistike! - A. Sodnik 22 

Statistika slovenskega visokoSolskega dija§tva. — O. Fettich-Frankheim .... 55 

Pred tr2a§kim shodom. — C. Premrl 81 

Slovenske srednje Sole. — C. Premrl * . . , . 82 

Statistika srednjeSolskih profesorjev na slovenskem ozemlju. — F. V 85 

Po triaSkem shodu. — C. Premrl 97 

Da se pobli2je spoznamo. — Gregor ierjav ... 180 

»Zorinemu« kritiku Ivanu K. v odgovor. — Mihajlo Rostohar 183 

O naSi turistiki. — A. Sodnik 59 



Digitized by 



Google 



4»*' • 



\ 



t 



db 30-letnici Triglava. — Verus 161 

Vodnik za narodne knjiinice. — O. Fettich-Frankheim 26 

VseuCiliSko vpraSanje v driavnem zboru. — O. Fettich-Frankheim .... 35 

Vzgoja za bodoCe gospodarsko 2ivljenje. — K. Skapin 57 

VseuCiliSko vpraSanje. — G. ierjav 146 

Zveza akad. far. druStev — Mihajlo Rostohar 114 

List ek: 

Sodelovali so: Agneletto, Breznik, Caridevid, Fettich-Frankheim, Hristo Georgijev, Glonar, 
GroSelj, Jan, Jurca, Kadunec, Kramer, Lah, Lesni^ar, Mastnak, Pavlin, 
dr. Pivko, Potrato, PrekorSek, Premrl, Ribnikar, Slamnik, Sorli, Vajda, 
Vesenjak, Vodopivec, VoSnjak, Zalar, 2enko, 2erjav. 

»Adrija« 91 



»BodoCnost« 

»Ilirija« . . 11, 12, 

»Prosveta« 28, 78, 79, 90, 109, 110, 139, 156, 157, 169, 

»Skala« 139, 155, 156, 

>Slovenija« 13, 61, 125, 136, 141, 153, 154, 168, 

»Tabor- 12, 44, 61. 124, 139, 154, 155, 168, 

»Vesna« . 

Zadeve nar.-rad. dijaStva. . . 15, 28, 46, 61, 75, 89, 109, 138, 144, 158, 159, 190, 

Gmotno vpraSanje 28, 45, 62, 125, 126, 143, 171, 172, 

Narodno knjiiniStvo 16, 110, 125, 143, 157, 169, 170, 

Ljudska izobrazba 15, 76, 140, 

Slovanska dijaSka vpraSanja . . 13, 16, 30, 62, 75, 92, 128, 141, 142, 173, 174, 

Narodni kolek 15, 

SrednjeSolska vpraSanja 15, 29, 47, 48, 77, 78, 92, 93, 94, 95, 111, 127, 141, 190, 191, 

Naznanila in ocene 32, 143, 160, 169, 153, 157, 

Polemike 78, 126, 153, 

VseuCiliSka vpraSanja 14, 29, 76, 92, 123, 159, 160, 

Slovensko vseuCiliS^e 28, 

ienstvo 



-'6>(q)ks>- 



Digitized by 



Google 



CIRIL PREMRL: 

OB ZACETKU NOVEGA LETNIKA. 



p 



red nekaj leti je zavrSelo med slovenskim dijaStvom. Mladi Ijudje, ki 
so odhajali na vseu£ili§£a, niso nosili s seboj prijetnih spominov. 
Ljubili so svojo domovino, a ker so jo Ijubili, jim je bilo srce polno 
zalosti in gnjeva. Ozrli so se krog sebe in videli so, kako pada 
naSa zemlja na eni strani v roke tujcem, na drugi strani pa so opazili, kako 
postaja nase Ijudstvo od dne do dne bolj hlapcevsko in nesamostojno. Videli 
so Ijudstvo narodnostno nezavedno, gospodarsko oslabljeno, duSevnC neizo- 
brazeno. In vendar so vedeli. da je to Ijudstvo v srcu dobro in zdravo, da 
je pridno in delavno, da hrepeni po izobrazbi. Obrnili so torej svoj pogled 
kvi§ku, do onih, ki bi jim moralo biti za narodovo sreCo, ki so poklicani, 
korakati na 5elu, stati na braniku — do inteligence. Premotrili so vrste naSih 
advokatov, uradnikov, zdravnikov, profesorjev in uCiteljev in opazili so, da 
so to veCinoma duSevno leni Ijudje, brez globje izobrazbe, brez smisla za 
napredek, ki zive ob lepi frazi in lazi, kruhoborci, ki nimajo niti smisla niti 
I volje za vse, kar ne spada v ozke meje njihovega poklica, niti srca za narod. 

I Videli so, kako se odtujuje ta inteligenca Ijudstvu, kako raste nasprotje med 

glavo in trupom bolj in bolj. Kaj je mogla dati narodu ta inteligenca, ki ga 
je poznala le, kadar ga je potrebovala, ki je bila sama tako zelo duSevno 
revna, brez smotrov, brez idealov, kaj naj bi mu dala, razun od Cesar je 
sama zivela! Vrgla je med narod par lazi in fraz in pustila ga je zanje se 
ruvati. In pri tem se je se Cudila, zakaj da izgublja upliv pri Ijudstvu, zakaj 
da se tako §iri klerikalizem med naSim narodom. To so videli mladi Ijudje, 
ki so odhajali na vseuCiliSCa in zato so nesli s seboj mnogo nezadovoljnosti, 
zalosti in gnjeva, a §e mnogo veC Ijubezni do domovine in trden sklep, biti 
drugi Ijudje. 

Takrat je zaCelo pokati po akademiCnih druStvih. Stara druStva, ki so 
imela za seboj zgodovino in tradicije, so postala torisCe naCelnih bojev med 
»starimi« in »mladimi«, takoimenovanimi narodnimi-radikalci. §Io se je za to, 
da se odpravijo razvade, ki so onemogoCevale ze akademiku vsak napredek, 
vsako prosto gibanje, tezilo se je za tem, da se da druStvom boljSo podlago, 
nek visji smoter, da ne bodo veC le zabavisCa, ampak organizacije, kjer se 
bodo vzgajali akademiki umstveno in nravno, kraji, kjer se bodo resno 
pripravljali mladi Ijudje na svoj bodoCi poklic, kjer se bo v medsebojnem 
kontaktu izpopolnjevalo to, kar se ne nil na univerzi, kar pa je za izobra- 

1 



Digitized by 



Google 



Strati 2. OMLADINA Leto II. 

' = 

zenega Cloveka neobhodno potrebno. Nikomur se ni hotelo omejevati svobode, 
delalo se je le na to, da bi se ta svoboda prav uporabljala, da bi se zavedal 
akademik poleg prijetnih strani, ki mu jih nudi svoboda, tudi dolznosti, ki 
so z njo zdruzene. Zagotoviti vsakomur prosti razvoj, vzgajati 
ga V to, da izrabi vse svoje sile v kolikor mogoCe najvisjo 
umstveno in nravno popolnost, utrditi mu znaCaj in voljo, 
navajati ga k delu v korist celote, tojebilin ostane namen novemu 
stremljenju. 

Kmalu se je pokazalo, da so bile te ideje moCnejSe nego vsa zgodovina 
in vse tradicije. VeCina slovenskega dijaStva v vseh vseuCiliskih mestih, ki 
jih pohajajo Slovenci, jih je postavila za svoje naCelo, najveCja slovenska 
akademiCna druStva v omenjenih mestih so danes njih reprezentanti. 

Temu namenu in tem naCelom sluzi tudi na§ list. Z nezaupnostjo v 
bodoCnost so stopili pred letom njegovi ustanovitelji na dan, ozek je bil krog 
njihovih somiSljenikov, niC dobrega se jim ni prerokovalo. Vedeli so, da nalete 
na odpor od vseh strani, da nimajo nobene zaslombe, da so navezani sami 
nase. Nasprotstev res ni manjkalo, posmehovalo se jim je in se jih je pre- 
ziralo, napadalo in smeSilo, a list je napredoval. Zadeli smo v zivo in to 
nam je bil dokaz, da smo na pravi poti. 

Danes stoji list trdno, in brez skrbi nastopamo drugi letnik. VeCina 
slovenskega dijaStva stoji v sklenjenih vrstah za nami, pa tudi somiSljeniki 

V izvendijaSkih krogih se mnoze. List je sicer premenil uredniStvo, a program 
mu ostane isti. >Omladina« izhaja iz dija§tva in naj bo namenjena dijaStvu. 
Svoje pozornosti ne bomo obracali samo akademikom, ampak tudi srednje- 
Solski mladini: opazovali bomo tudi razvoj in razmere na vi§jih dekliSkih 
solskih zavodih, ker smo prepriCani, da ne bo brez zavednega, izobrazenega 
zenstva nikdar zavednega naroda. Da se povspne dijaStvo kolikor mogoCe 
visoko, da pridejo do veljave vse njegove sile in silice, da vzgojimo tako 
iz dijastva nov, krepak zarod, ki se bo zavedal svoje naloge in svojih 
dolznosti napram sebi in narodu, v to hoCemo delovati po svojih skromnih 
moCeh. Predvsem bomo zasledovali gibanje narodno-radikalnega dijaStva, 
a tudi nasprotnikov noCemo prezreti. V vsem pa bomo objektivni in strozje 
grajali napake, ako jih zapazimo pri svojcih, kakor pa pri nasprotnikih. V 
tem oziru mislimo, da bi popustljivost ne bila na mestu. Kompromisov ne 
poznamo; za to, kar spoznamo za pravo in dobro, bomo nastopali z vso 
odloCnostjo. Dale5 smo od tega, da bi mislili, da smo popolni ali nezmotljivi, 

V prehodni dobi smo, v dobi razvoja in uCenja, zato se bomo dali z veseljem 
poduCiti in bomo sprejeli radi vsak dober svet, naj pride od kjerkoli. Vendar 
se bomo omejevali v priob5evanju dopisov, ki so v direktnem nasprotju z 
mnenjem urednistva. 

To je na§ program. Svojih ciljev ne stavimo previsoko, a da dosezemo 
to, kar je mozno, v to bomo zastavili vse svoje moiSi. 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADINA Stran 3. 

DR. X.: 

SLOVENSKl OMLADINl 

Vest, ki jo je prinesla zadnja »Omladina*, da so namre5 jugoslovanski 
akademiki zaCeli razmiSljati o ustanovitvi zveze jugoslovanskih aka- 
demiCnih krogov, oziroma novega jugoslovanskega druStva v svrho 
intenzivneje siritve jugoslovanske zajednice, me je odkritosrCno 
razveselila. Pozdravljam jo kot znanilko nase bodoCnosti. 

Ker le spoznanje resnice omogoiSi napredek, zato naj tu podam nekoliko 
podatkov o resniCnih odnoSajih, kakorSni so bili pred sicer ze veC leti med 
nam! na vseu5iIi§Cu. 

Najbolj in pravzaprav edino so se poznali med seboj slovenski in 
hrvatski »krokarji« po poklicu; kajti imeli so skupne »interese« skupna 
»zbirali§ca«, kjer so se gotovo naSli. O tej zajednici na dnevni red! 

K druStvenim zborovanjem slovenskim so vCasi priSIi Hrvati, k hrvat- 
skim slovenski; a to je bila iSisto pasivna asistenca, ki je ozivela jedva pri 
ve£ ali manj krizevaCkem zabavnem delu. 

Odborniki, da, celo tajniki druStev niso pogosto niti enkrat v celi 
dobi svojega poslovanja pri§li v dotiko, osebno dotiko z odborom bratskega, 
n. pr. hrvatskega druStva. 

S Srbi ni bilo skoro nobenih zvez. 

Na univerzi, to je pri predavanjih smo obCevali z drugimi Slovani, 
tudi s Hrvati in Srbi kakor z Nemci in Italijani, celo v slavistiCnem seminarju 
le nemSki. 

Med mojimi kolegi ni bilo enega, ki bi druzbo Hrvatov ali Srbov 
hotel uporabljati v priuCenje srbo-hrvatskega jezika ali v prouCevanje 
njihovih kulturnih in literarnih razmer. Jaz nisem bil niiS boljSi; hrvatskih 
strank nisem razumel niti njih glasil po duhu razloCeval. 

Osramotil me je nekoC neki Ceh, ki se je bil do dobra nauCil hrvaSCine 
in me je nagovoril hrvatski ter mi povedal nekaj o »ki§i«; ko te besede 
nisem razumel, se je zelo, zelo Cudil — in tega me je §e sedaj sram. 

PaC pa sem se diletantski bavil s fran5o§5ino angleSCino in itali- 
janSCino, seveda brez pravega dobicka. 



Na (izvenkranjskih) gimnazijah nismo o Hrvatih ali Srbih Culi niti 
besede, vsaj na tisti gimnaziji ne, ki sem jo pohajal jaz. 

Kranjski vseuCiliSCniki, ki so kot gimnazijci p?.C Citali srbske narodne 
pesmi, niso v tem oziru na nas druge mi uplivali; ne spominjam se, da bi 
kateri v tem oziru kazal §ir§e zanimanje. 

Edini dijaki gimnazisti, ki so takrat Citali hrvatski, so bili gojenci 
na§ega deSkega semeniSSa. 

1* 



Digitized by 



Google 



Stran 4. OMLADINA Leto II. 

Velika krivda zadene tu srednjeSolske profesorje, ki puSCajo mladino 
tako brez — idealov. 

« * 

Pri razvoju poedinega Cloveka opazamo to-le didaktiCno istino: 

Ne podajajmo mu vsega gradiva naenkrat in ne konfuzno! Uglobimo 
se marveC v eno poglavje in ne prehajajmo k naslednjemu, dokler nismo 
prvega obdelali. 

Po dovrSeni uglobitvi v eno poglavje razSirimo obzorje z novim 
poglavjem. 

Torej: najprej globoko na enem polju, potem Siroko na drugo! 
Najprej poglobitev, potem Siritev! 

Vendar pa pogodi u£ni smoter najbolje tisti uCitelj, ki je znal v sploSni 
pripravi celega uCnega predmeta zbuditi slutnje, opozoriti na tezave in 
zagonetke, ki se potem polagoma reSijo, skratka vzbuditi zanimanje za 
konCno nalogo. 

Prenesimo to na razvoj narodov! Ilirizem je bil tisti pripravljalni 
Cas, ki je postavil cilj in vzbudil slutnje; za njim je morala priti dob a 
poglobitve na omejenem okrozju: Slovenci smo si ustanovili, oiSistili, 
utrdili in razvili svoj jezik z neprestanim ozirom na iztoCne brate, razvili 
smo svojo literaturo, a sedaj se bliza Cas Siritve naSega zanimanja in 
delovanja, Siritve s slovenskih tai na srbo-hrvatsko ozemlje (oziroma za Srbe 
in Hrvate v nasprotni smeri). 

KonCni, svetli cilj pa nam mora biti isti, kakor ga nam je postavil 
ilirizem, le v izpremenjeni obliki, in dosezati ga je treba z drugimi, Casu in 
razvoju prikladnimi sredstvi. 

Med jugoslovanskim prostim Ijudstvom ni strogih mej niti v jezi- 
kovnem niti v kulturnem oziru. LoCena pa je doslej jugoslovanska inte- 
ligenca; njena bodoCa naloga bodi, da podere >kitajske« zidove, ki jo 
loCijo, in se s tem pribliza naravnim razmeram med preprostim narodom, 
edino merodajnemu demokratskemu temelju. 

V dobi naSega preporoda se je vrSila zivahna korespondenca med 
naSimi pisatelji in Hrvati. A koliko naSih sedanjih literatov ima ozje 
zveze z literati hrvatskimi in srbskimi? Treba se je vrniti k vzajemnosti 
ilirski in vzpostaviti vezi, ki so se pretrgale tekom poglobitve naSega 
narodnega zivljenja. 

* 

In to se ze vr§i. Jugoslovanske umetniSke razstave, umetniSka druStva, 
glasovi druStvu jugoslovanskih literatov in novinarjev, o vzajemnosti 
jugoslovanskih akademiJJnih druStev, to so znaki, da se vraSamo k ciljem 
velikih iSasov ... 

In ti, akademiCna mladina, zavedaj se, da nastopijo ti Casi, ko bo§ 
pozvana ti, da prevzame§ krmilo z moijo svojega narodno-radikalnega in 
demokratskega miSljenja ... 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Stran 5. 

V to svrho se pripravljaj! In ni ti ugodneJSega mesta za to, nego 
bivanje na visokih Solah v druzbi vse jugoslovanske omladine. Tu je prilike 
za medsobojna osebna znanja, ki pogosto odloCujejo v poznejSi dobi, tu 
se morajo in morejo zametniti prve moCne kali zanimanja za ves jugo* 
slovanski svet . . . 

Novi Ijudje. 
BOGUMIL VOSnJAK. 

NEKOLIKO BESED PRAVU IN PRAVNIKIH. 

Priznati je treba, da pravo in pravna fakulteta ne uzivata posebnega 
ugleda med akademiCno mladino, ki prihaja v prvem letu na vse- 
u5ili§Ce. VeCina, trditi smem, ogromna veCina, si izbere svoj poklic 
ne ravnajoCa se po lastnem nagibu in sr£ni zelji, edinole pod 
uplivom gmotnih motivov. Kdor se inskribira na juridiCni fakulteti, stori to 
navadno radi tega, da bi £em prej prisel do kruha. Ves Studij se mu dozdeva 
samo velika ovira na poti k cilju, kjer so mu zagotovljeni primerni dohodki, 
ki ga reSijo vse dosedanje bede. NepraviCno bi bilo komu to oCitati. Ker 
pa je bilo doslej navadno, da je bila juridiiSna fakulteta posebno priljubljeno 
pribezaliSCe vseh onih, ki ne Studirajo iz veselja k bodoiSemu poklicu, in ker 
je prisla radi tega ta fakulteta na nekak slab glas, ne bi bilo odveC izpre- 
govoriti nekoliko besed o pravnih studijah in razmerju med pravnim in 
socialnimi vedami. 

Dobro se §e spominjam, s kakim strahom sem vzel v roke institucije 
rimskega prava. Prvoletniku se vcepija nekak srd proti pravnim studijam, 
£e§, da so skrajno suhoparne. Storijo to obiCajno Ijudje, ki so se pa5 peCali z 
njimi, nikakor pa ne prodrli radi lastne povrSnosti v njih pravo jedro. §e 
prej se pa Cujejo nepovoljne sodbe o pravnih Studijah med onimi, ki sma- 
trajo sofistiCno zgovornost odvetnika-koristolovca in naCin njegovega doka- 
zovanja za vrhunec pravnih ved. Vkoreninila se je cela vrsta predsodkov, 
ki priCajo, da se je smatralo pravoznanstvo za nekako manjvredno vedo, 
ker se ga tolikokrat diskretiralo v sodni dvorani in zunaj v realnem 
zivljenju. Mislilo se je, da more jurist zagovarjati vsako stvar, da lahko 
govori, naslanjajoC se na svoja pravna pravila in doloCbe zakona, v isti 
zadevi za in proti, da more v istem trenutku zagovarjati in obtozevati. Ni 
bilo vede, ki bi imela tekom tisoC leti toliko stika z realnim zivljenjem kot 
pravo. Ta stik pa mu je Skodoval, ker je prosta mnozica zaCela dvomiti v 
njegovo vzviSenost. Povrh so pa pravniki sami pozabljali ravno raditega, 
ker so vedno stall sredi zivljenja, da ne sme izginiti znanstveni znaCaj 
pravoznanstva, to je da se ne sme zanemarjati neke vazne resnice: Pravo je, 
izraz socialnih dejstev, ono je nastalo pod vplivom gospodarskih razmer in 
vseh onih sil, ki uCinkujejo na vse izpremembe v raznih drzavnih panogah 



Digitized by 



Google 



Stran 6. OMLADINA Leto IL 

in ki jih popisovati je naloga sociologije. Pravo ne stoji sredi zivljenja, kakor 
skala sredi morja, neomajna in neizpremenljiva; vsaka doba mu pritisne 
svoj peCat. Vse priznava, da je avstrijski civilni zakonik silno pomanjkljiv 
V svojih doloCbah glede razmerja med podjetnikom in delavcem in v vseh 
pravnih vpraSanjih, ki se ozko tiCejo gospodarskih probleniov. DanaSnje 
narodno gospodarstvo se temeljno razlikuje od onega zaCetkom preteklega 
stoletja, ni Cuda, da ne morejo veC zadostovati doloCbe iz onih Casov, ko 
Se nikdo ni sanjal o ogromnih preobratih na gospodarskem.polju. Zastarelo 
je vsako pravo, ki ne odgovarja svoji dobi, in vsaka doba si bo izkuSala 
ustvariti svoje pravo, ki naj bo zrcalo vsemu naziranju v drzavi, gospodar- 
stvu, o vseh drzavnih in socialnih pojmih. 

Kdor smatra pravo za prezanimiv izraz vsega socialnega zivljenja, ki 
ga obdaja, znal ga bo ceniti in ne bo preziral pravnega Studija. 2alostno 
je, ako se punta mlad pravnik proti pravu kakor len gimnazijec proti grSki 
gramatiki. To pa ni krivda dijaStva samega, ampak to so Cisto drugi Cini- 
telji. Na vseuCiliSCu ne skrbi nikdo, da bi se vcepilo novincu veselje k 
pravni vedi. Predavanja odbijajo prvoletnika, in tudi uCne knjige niso mnogo 
bolj§e. Duh rimskega prava, ta nedosezni umstveni produkt rimskega naroda, 
ostaja skoraj tuj visokoSolcu. Ni paiS dvoma, da ni nikjer slavil rimski na- 
rodni duh veCjega triumfa kot na pravnem polju. Prvoletniku pa ostajajo 
navadno institucije rimskega prava knjiga s sedmimi pecati, ker odganjajo 
predavanja posluSalce in ker ne odkrivajo suhoparne u5ne knjige na lahko 
umljiv naiSin vseh teh skritih zakladov. 

Privatno pravo se goji na vseu5ili§£u mnogo bolj kot javno pravo in 
drzavne vede. Oficielni naziv »pravna in drzavoznanska fakulteta« nima 
pravega smisla, ker se pravne discipline v ozjem pomenu besede, torej 
privatno pravo, mnogo bolj negujejo kot drzavne in socialne vede. Intenzivno 
se visokoSolec obiCajno peCa samo z onimi predmeti, ki jih potrebuje za 
drugi izpit, doSim zanemarja neredko snov za tretjega, ker si misli, da je 
zanj ta snov manjSe vaznosti in da mu eksaminatorji ne bodo veC delali 
sitnosti. To prevladanje privatnega prava v uCnem naCrtu provzro5a §e 
druge posledice. Ako izgubi pravnik stik z zivljenjem, ker je veroval samo 
5rki zakona," ako se zaCne baviti edinole s subtilnimi finesami privatnega 
prava, pozabljajoC, da je javno pravo v lu2i socialnih in drzavnih ved 
popolnoma jednakopraven, morebiti mnogo vaznejSi Cinitelj kot privatno 
pravo, tedaj postane zakrknjen juridiCen dlakocepec. Ako vzgaja vseu2ili§2e 
samo pedantiiSne, ostroumo-prebrisane dlakocepce, ki noCejo poznati onega 
poija, kjer bi lahko delali, potem je zgresilo svojo nalogo. Vseu£ili§£e ni 
namreC samo poklicano, da se Solajo na njem ozkosrCni in bojazljivi 
sodniki in uradniki, ki ne prinaSajo z vseu5ili§Ca nikakega dusevnega fonda. 
Jasno je, da bi lehko vseuCilisCe vrSilo svojo nalogo, da bi moglo uplivati 
na bodoCo smer akademiCne mladine, vzgajajoC Ijudi, ki bodo povsodi na 
pravem mestu in ne bodo nikdar zanemarjali onih dolznosti, ki jim jih 
nalaga narod in druzba. 



Digitized by 



Google 



i 



Leto 11. OMLADINA Stran 7. 

Privatno pravo s svojimi fikcijami, ostrimi pojmi, ki zavajajo k sofistiiS- 
nemu zavijanju, je povzroCilo, da je priSla vsa jurisprudenca v slabo luC. 

V svoji zadnji knjigi o drzavnih teorijah je ozigosal GumploviC poCenjanje 
vseh onih, ki skuSajo bid na videz veliki uCenjaki in bistroumni juristi' 
Vzkliknil je: S pomoCjo juristarije se da vse deducirati, vse dokazovati. Ne- 
koliko preveC je generaliziral, ako je naprtil pravu v obCe oni greh, ki so 
ga zakrivili samo zasiepljeni sluge boginje Temide. Prezanimiva in prezna^ilna 
pa je trditev GumploviCa: »Nesre£a je bila za drzavne vede, da so priSle 
juristom v roke*'. Jasno je, da v tern nekoliko pretirava graSki uCenjak. 
Brezdvomno so paC uprav juristi poklicani, da se peCajo z drzavnimi vedami, 
ker so poslednje vendar bliije pravu kot filozotiji in naravnim vedam. Ako 
se Cuje V poslednjem Casu vedno bolj klic, da se morajo raziskavati drzavne 
vede na podlagi prirodoslovne metode, ni vsled tega ze upraviCena zabteva, 
da se naj z njimi peCajo samo filozofi in naravoslovci, ne pa juristi. Na 
NemSkem se sicer poduCuje narodna ekonomija na filozofiCni fakulteti, kamor 
pa gotovo nikakor ne spada. PraktiCno narodno gospodarstvo, ki je narodno- 
gospodarska politika, je v najtesnejSi zvezi z zakonodajateljstvom in spada 
radi tega brezdvomno na pravno fakulteto. Nadalje pa kaJe ze ime driavno 
pravo dovolj jasno, da je ozko spojeno tudi poslednje z ostalimi pravnimi 
strokami. Kljub temu, da se predava na nemskih vseu£ili§£ih narodno gospo- 
darstvo na filozofiSni fakulteti, bavili so se doslej ravno narodni gospodarji 
mnogo premalo s filozofiCnimi problemi ter jih skoraj popolnoma zanemarjali. 
Tesnih vezi pa med vsemi panogami prava in drzavnimi vedami ne bode 
mogoCe nikdar zatajevati. Prav pa ima GumpIoviC, ako se obraiSa proti 
juristiCni tehniki, ki gotovo ni posebno pripravno orozje za raziskavanje 
socialnih dejstev. Radi tega je treba iskati sociologu pomoCi ne samo pri 
starih rimskih juristih in njih formulah, ampak pri modernih eksaktnih vedah. 

AH je res upraviCena GumploviCeva zahteva, da naj raztrgajo drzavne 
vede vso vez, ki jih veze na ostale pravne stroke? Vedno bolj se Cujejo 
glasovi, da se mora tudi pravo priblizevati socialnim vedam, da ne sme 
ostati osamljeno in nedotaknjeno sredi ^obCnega znanstvenega razvitka. 
Kazensko pravo se ni moglo odtegniti temu vplivu, morebiti radi tega, ker 
je samo pravzaprav ie del javnega prava. Vrsta prihaja na privatno pravo. 

V svoji broSuri »Das juristische Denken* pravi Wurzel: Ako bi se jurist 
intenzivno petal s socialnimi vedami, Sirilo bi to njegovo obzorje in njegovo 
socialno svetovno naziranje bi zapustilo dosedanje ozke meje in postalo 
univerzalno in stanovitno. Omenjeni pisatelj zahteva, da naj ne smatra jurist 
prava za golo zapoved ali prepoved, ampak za druzaben fenomen. »Treba 
je juristu poznati ona tla, iz katerih srka vsak pravni institut svojo moC, in 
poznati njegove socialne funcije*. To bi bil pa ze usodepolen korak. Pravo 
bi postalo del sociologije. Ali je pa dandanes sociologija res ze toli razvita, 
da bi mogla v tem oziru reSiti svoje naloge. Premegleni so §e njeni nauki, 
prenejasni so se njeni zakoni. Ni pa treba obupati. Pride dan, ko bode 
most med privatnim in javnim pravom, ki ga hotejo nekateri podreti, stal 
zopet krepek in se ne bo veC bati, da bi ga odnesla deroCa reka. Ko si 



Digitized by 



Google 



Stran 8. OMLADINA Leto !I. 

bo priborila znanstvena metoda, zahtevajoCa zvezo z ostalimi socialnimi 
vedami, veljavo tudi v privatnem pravu, potem izginejo vsi predsodki. 

takem pravu, ki lezi seve v daljni bodoCnosti, bi se izraiali mozje, 
kakor Tolstoj, menda manj zaniCevalno kot o danaSnjem. Tolstoj je imel v 
tern oziru imenitnega prednika, ki prav niC ni Cislal prava svoje dobe. In 
to je Goethe, ki pravi v Faustu: Es erben sich Gesetz und Rechte, wie eine 
ew'ge Krankheit fort. AH je upraviCena nadeja, da Goethe ne bi napisal teh 
besed, ako bi zivei nekoliko stoleti pozneje? 

CIRIL PREMRL: 

dijaStvo proti dvoboju. 

Pred nekaj leti se je priCelo po vseh veCjih kulturnih srediSHh Evrope 
gibanje, ki je naperilo ost proti dvoboju. Ustanovile so se v ta 
namen splosne lige, ki skuSajo doseiSi na eni strani zboljSanje po- 
stavnega varstva posameznikove osebne Casti in ki dajejo na drugi 
strani svojim Clanom priloznost, da se poravnajo v sluCaju kakega 
zaljenja pred posebnimi Castnimi sodi. To gibanje, ki zavzema vedno §ir§e 
meje in Cegar blagodejni uplivi se ze kazejo, se je preneslo v najnovejSem 
Casu tudi ze na akademiCna tia, ki so danes poleg armade gojiSCe dvoboja 

Dne 11. marca 1. 1. se je vrSil na Dunaju sestanek akademikov, kjer se 
je sklenilo ustanoviti akad. podruznico sploSne avstrijske lige proti dvoboju, 
ki naj bi bila pristopna akademikom vseh dunajskih visokih Sol brez razlike 
harodnosti, konfesije ali politiCnega naziranja. 2e to, da gredo tako razliCni 
elementi v boj za isto idejo, kaze njeno mo5 in pomen tega gibanja. 

Mi pozdravljamo ta korak dunajske akademiCne mla- 
dine. AkademiCne svobode si precejSen del dijaStva §e danes ne more 
misliti brez kontrahaz, Castnih afer, menzur in dvobojev; in da imajo te 
„vitezke" navade tudi med $lovenskim dija§tvom privrzencev, to ve vsakdo. 
Saj se celo Cuje, da dobimo v kratkem po vzgledu praSke „Cehije" tudi 
na Dunaju vseslovansko — pa se pravijo, da je slovanska vzajemnost fraza! 
— burSevsko druStvo, pri katerem bodo baje igrali Slovenci precejsno ulogo. 

VeCji del slovenskega dijaStva obsoja sicer v svojem razumu in srcu 
dvoboj — to trdimo lahko s polnim prepriCanjem — toda deloma to, da 
je med njim veCje Stevilo rezervnih Castnikov in kadetov, ki so eo ipso pri- 
siljeni se biti, deloma predsodki in strah pred dijasko javnostjo provzroCajo, 
da si upa le malokdo nastopiti proti dvoboju, §e manj pa v sluiiaju, da je 
izzvan, odreCi zadoScenje z orozjem. 

V oCigled tern dejstvom se nam zdi potrebno, da obrazlozimo enkrat 
na tern mestu svoje staliSCe v tej preporni toCki. 



Digitized by 



Google 



Leto IL OMLADINA Stran 9. 

Ne bomo preiskavali postanka dvoboja, okolnosti, iz katerih se je 
razvil, in ki so ga nekdaj kolikor toliko opraviCevale. Nam je pat vseeno, 
ali je dvoboj nem§kega ali §panskega izvira, ali se je razvil iz bozjih sodov, 
germanske boja^eljnosti ali iz vitezkih iger. Za vse to naj se prepirajo drugi. 
Danes ni dvoboj ni5 drugega kakor barbarski anahronizem iz srednjeveSkih 
Casov. Starost sama kake inStitucije je menda vendar §e ne opraviCuje in 
ne dokazuje njene potrebe; tradicije nimajo za nas nobene veljave, ako ne 
soglaSajo z danaSnjimi razmerami in ako se ne morejo vzdrzati pred 
sodiSCem razuma. 

Zagovorniki dvoboja se sklicujejo na pomankljivost danaSnjega po- 
stavnega varstva Casti, vsled Cesar so baje prisiljeni uporabljati samopomoC 
in morajo pose5i k orozju. Da so zakoni, ki imajo varovati osebno Cast 
posameznika, pomankljivi, radi priznamo. Dosledno bi bilo tedaj, teziti za 
tem, da se ti zakoni spopolne, da se tako preskrbi za jamstvo in sredstva, 
ki bodo kaznovala krivega in da ne bo zadela kazen — kar se pri dvoboju 
pogosto zgodi — tudi ali samo nedolznega. To bi bilo dosledno in 
pjavilno. 

Pravijo tudi, da se pokaze v dvoboju pogum. Da se da oporekati tudi 
temu, bomo dokazali pozneje. Pa £e bi tudi bilo res, potem ni ta pogum 
na raestu. Pogum naj pokaze 51ovek v tem, da skuSa dobro in koristno 
ziveti V oCigled dolznostim, ki jih ima proti sebi, svojcem, narodu in druzbi. 

Dalje! Ali je dvoboj pravo sredstvo, ki naj da zaljenemu zadoSCenje 
za vzeto ali napadeno cast? Abstrahirajmo pri tem od takozvane notranje 
cast! t. j. od dobrega prepriCanja posameznikovega, ali je njegovo miSljenje 
in delovanje vredno poStenega moza, ali je tedaj Castivreden in ozirajmo se 
le na Cast kot socialen pojem! Ta Cast obstoji v tem, da nas smatra okolica 
za poStenega in Castivrednega Cloveka, da veljamo za takega v oCeh druzbe. 
Pri tem se ozira seveda vsakdo v prvi vrsti na ono skupino, kateri pripada, 
ki mu stoji po svojem socialnem kakor du§evnem staliSCu blizu, ki mu je 
enakovrstna in enakovredna. Kakor pripoznam, da me ne more vsakdo zaliti in 
mi je le na tem, kako sodi o meni skupina, ki jej stojim blizu, tako bom 
tudi reagiral le na zalitve, ki pridejo od te strani in si bom iskal zanje 
zadoSCenja. Prva stvar je tedaj, da se ne Cutim od vsakogar zaijenega. 
Ravnotako me ne morejo uzaliti dijaske >froclarije«, ki kazejo le omejenost. 
Ce me je pa zalil Clovek, Cegar mnenje o sebi upoStevam, Cegar zalitev bi 
mi lahko vzela ali zmanjSala ugled v oCeh druzbe, za katere mnenje mi je, 
kako zadosCenje bom iskal? 

NajuspesnejSe zadoSCenje je paC, Ce spozna oni, ki me je zalil, da mi 
je delal krivico in prekliCe javno svoje Jalitve, ali obzaluje svoje dejanje. 
ZadoSCenje nam more dati dalje sodiSCe, in tudi Castni sod, v katerem se 
izreCejo mozje, ki imajo v druzbi ugled in upliv in ki uzivajo vsled svoje 
neprislranosti obCe zaupanje, da je zalitev neopraviCena in naSa Cast neo- 
madezevana. Vprasamo se zdaj lahko, ali je opraviCeno staliSCe zagovornikov 
dvoboja, ali je tudi dvoboj sredstvo —in po njih mnenju edino sredstvo — , 
ki je V stanu, vrniti nam Cast. 



Digitized by 



Google 



Stran 10. OMLADIN A Leto 11. 

To dvoboj po naSem mnenju ni. Dvoboj nam ne more vrniti niti 
izgubljene, niti napadene fasti. Kdor je z neCastnim dejanjem izgubil 
fast, je ne more zopet dobiti, It se bije aii streija. To bi mogel dosefi k 
veCjemu, 5e bi izvrSil kako dejanje, ki je take veljave in tako zasluzno, da 
bi bilo prejSnje njegovo neCastno dejanje z njim kolikor toliko poravnano. 
Kaj takega pa menda vendar ni dvoboj, ker odloCuje pri njem poleg veCje 
ali manjSe izurjenosti v orozju pogosto gol sluCaj. Ravnotako smo mnenja, 
da ne more vrniti dvoboj napadene fasti, da ne more dati zadoSfenja po 
nedolznem zaljenemu. Cegar fast je bila napadena, ne more z dvobojem 
dokazati, da je njegova fast kijub obrekovanju neomadezevana. Vzemimo 
najbolj neugoden slucaj: zaijeni je v dvoboju ranjen ali celo usmrfen. Kaj 
je s tern dokazal? Nifesar drugega, kakor da je bil od nasprotnika ranjen 
ali celo usmrfen. Da ni nifesar nefastnega storil ali da je njegov znafaj 
brez madeza, tega ni dokazal; poleg tega pa se mu je zgodila §e nova krivica. 

Vzemimo zdaj drug slufaj: nasprotnik je v dvoboju ranjen ali usmrfen. 
Kaj je s tern dokazal? Ali da je znal bolje rabiti orozje ali da je imel vefjo 
srefo, nifesar drugega. Dvoboj tedaj ne dokaze nifesar, nam ne more vrniti 
fasti, niti dati zadoSfenja za storjeno krivico. Upravifen bi bil deloma, fe 
bi krivega v dvoboju vedno zadela kazen; za to pa ne more nihfe jamfiti. 

Ali slednjif naj se ze bije, kdor je preprifan, da je dvoboj „vitezki", 
da je sredstvo, ki je edino primerno varovati dostojnost, lepe navade in fin 
ton druzbe, da je edini pripomofek, varovati osebno fast posameznika. 

Toda koliko pa jih je, ki so o tern res prepricani ? Ali ni veliko vef je 
Stevilo onih, ki sicer vejo, da je dvoboj neumnost, a se vendar bijejo in 
streljajo iz strahu pred druzbo, iz strahu, da bodo veljali v ofeh druzbe za 
bojazljivce, ki se tedaj podvrzejo dvoboju sicer neradi, a moralno prisiljeni 
in strahovani, ker izgube v nasprotnem slufaju svoje druzbeno staliSfe ali 
— kakor je to pri fastnikih — celo svojo sluzbo. Zato pa pade v nif trditev, 
da odlofuje duelant prostovoljno in svobodno in da se mu ne zgodi tedaj 
nobena krivica, fe§ volenti non fit iniuria. Ali pokaze tak duelant — in teh 
je vendar vefina — pogum, s tem da sprejme dvoboj? 

Zato pa je to strahovanje od strani druzbe in od strani 
posameznih njenih skupin, ta pritisk, ki mu skoro mora 
posameznik podlefi, ono, proti femur moramo v prvi vrsti 
nastopati. Izpodbiti je treba nafelo, da je brez fasti oni, ki se ne dvo- 
bojuje, delati je nato, da se enkrat javno pripozna, da je brez fasti le oni, 
ki je storil kaj nefastnega. 

Tega pa ne more dosefi posameznik, zato je treba, da nastopimo skupno. 
V javnosti mora zavladati mnenje, da je dvoboj nesmisel, le dozdeven pri- 
pomofek V varstvo osebne fasti. Prodreti je treba proti predsodkom, pridobiti 
zase javno mnenje. Dosefi je treba vsaj toliko, da ne bo nihfe siljen k 
dvoboju, da ne bo nihfe zaradi tega,. ker je nasprotnik dvoboja, trpel na 
svojem ugledu ali da ne bo celo materialno oSkodovan. Ako zavlada to 
mnenje enkrat v javnosti, se mu tudi posamezne skupine ne bodo mogle 
vef dolgo upirati. Ako zmaga to mnenje, potem bo to socialna reforma 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Stran 11. 

dalekoseznih posledic, kibopovzdignila etiCninivo druzbe, 
odpravila madeze, ki tiCe na njej §e iz srednjeveSkih Casov 
in pripotnogla pameti in razumu do zmage. 

Zato pozdravljamo gibanje proti dvoboju in nas veseli, da se je pre- 
neslo ze v akademi5ne kroge. Zdi se nam, da se zlasti slovenskemu dijaku 
ne bo tezko odloCiti, ali naj se ogreva za dvoboj ali ne, ker se ne more 
opirati na to, da bi bil dvoboj zgodovinska inStitucija slovenskega dijaStva. 
Lazje odpustimo nem§kemu bur§u, 5e je zagovornik menzur, ker se lahko 
sklicuje na to, da je ta uredba ze stoletja lastna njegovemu stanu, da je to 
»staroslavna« nemSka tradicija, ki se je razvila na germanskih tieh in ki jo 
je treba gojiti kot zgodovinski ostanek. Pri slovenskem dijaku odpade tudi 
to. Saj se pogosto tozi, da se ne zavedamo kot en stan, stiki z ostalim 
narodom so pri nas veliko oiji kot pri nemSkih dijakih, in v naSem narodu 
ne velja dvoboj. Ce hoCemo poziviti stanovsko zavest sloven- 
skega dijaStva, tedaj glejmo, da nas bodo vezale v eno sku- 
pino dobre strani, ne pa to, kar se je zaCelo ze pri tujcih 
zametati. 

Zato zelimo, da bi se naSli tudi med slovenskimi dijaki, ki bi si upali 
nastopiti proti dvoboju. Giavnega pomena ne polagamo v to, Ce jih pristopi 
vec ali manj k novi organizaciji, ki se je te dni ustanovila, glavni pomen 
novega gibanja vidimo v tem, da bodo imeli sedaj oni, ki so proti dvoboju, 
a se niso upali dosedaj vsled pritiska drugih tega izre£i ali z dejanjem 
pokazati, neko zaslombo, neko moralno oporo, ker » verba movent, exempla 
trahunt*. 

LISTEK. 

»Iiirija« je sprejela sledeCi program: »Ilirija« — 1. je organizacija, ki ho£e, 
razvijajoC sile posameznika v korist celoti, povzdigniti slovensko dijaStvo 
duSevno, nravno in gmotno. V samopomoCi in delu vidi reSitev 
vsakega organizma. Narodno delo je prva dol2nost vsakega »llirijana«, kateri 
se klanjajo vse druge. — 2. smatra vsestransko izpopolnitev narodnega 
solstva temeljem emancipacije slovenskega naroda in posebno povdarja 
potrebo ustanovitve slovenskih srednjih in visokih §ol. — 3. smatra organi- 
zirano delo za gospodarsko povzdigo vsega naroda predpogojem narodne 
osamosvojitve in vidi v spoznavanju in umevanju sodobnih socialno-eko- 
nomskih vpraSanj bistven del potrebne sploSne izobrazbe akademika. — 
4. smatra razdirajoCe razlike med narodom, izvirajoCe iz imetka in nasprotstva 
med duSevnim in telesnim delom, za nepraviCene: zato stoji na staliScu 
sploSne in enake volilne pravice. Razlike, izvirajoiSe iz neizobra^enosti, upoSteva 
in hoCe z razSirjanjem vsestranske izomike manjSati to zlo. — 5. ne pripada 
nobeni politi^nih strank. Isto razmerje do njih od strani posameznika v 



Digitized by 



Google 



Stran 12. M L A D I N A Leto 11. 

akademiCni dobi je potrebno za svobodni razvoj njegovega politiCnega pre- 
priCanja. — 6. navaja Clane k praktiCnemu izvrSevanju slovanske vzajemnosti. 
V to svrho goji sistematiCne stike z vsemi Slovani, v prvi vrsti s Cehi, ter 
prouCava njih kulturne, gospodarske in politiCne odnoSaje. — 7. zahteva za 
vedo in umetnost vsestransko svobodo. — 8. smatra vero za zasebno stvar 
druStvenikov, ki ne spada v njen delokrog. — 9. ne stoji na staliSCu brez- 
pogojnega zadoSCenja z orozjeni. — 10. 2eli si prijateljskih odnoSajev z 
vsemi slovensko in slovansko narodnimi druStvi, katera po svojih programih 
ne nasprotujejo njenemu programu; z ostalimi stopa v dotiko le tedaj, kedar 
veleva narodna dolznost. 

»liirija«c v zimskem teiaju 1904-- 5. V zadnjem Casu se je jela »I]irija« prav 
krepko razvijati in pojmiti svojo nalogo kot srediSCe slovenskega dijaStva v 
Pragi. Na obCnem zboru dne 27. sveCana 1. 1. je bil vsprejet program, ki se 
docela krije z idejami narodno-radikalne struje, s poimenskim glasovanjem 
soglasno. PoroCamo ga na prvem mestu. V druStvu se je jelo tudi prav 
pridno predavati. Da se slovenski dijaki kolikor toliko seznanijo s CeSkimi 
razmerami je priredila »Ilirija« s posredovanjem »Svaza Ceskoslovanskega 
studentstva< sistematiCen ciklus predavanj o Cehih. Prvi ve2er je govoril 
g. K. Jifik: *0 Ceskih politiCnih strankah-; sledili sta predavanji tovariSa 
J. Kopala: »0 5e§kem di]a§tvu« ter tovariSa M. Dvofaka: »0 Ce§kem manj- 
§inskem delu«, projektirano tretje predavanje: »0 CeSkem prosvetnem delu« 
se zaradi nekaterih ovir zaiibog ni moglo vrSiti. V najblizji dobi se »Ilirija« 
revanSira Cehom s ciklom predavanj »0 Slovencih*. — V druStvu najkrepkeje 
deluje teliniCni klub, ki je imel veC predavanj. S pouCnimi izleti v razne 
tovarne skuSa razSiriti Clanom praktiCno znanje o tehniCnih vedah. Klub 
nabira tudi gradivo za slovenski tehniCni slovar, ki ga izda »Slovenska 
Matica«. Poleg tega se je redno predavalo v jeseni ustanovljenem znanstvenem 
klubu. VaJen korak je napravila »Ilirija« s sklepom, da se preseli vsrediSc?^ 
CeSkega dijaSkega zivljenja, v »Akademicky dum-. S tern pridejo »Ilirijani<^ 
z boljSim iSeSkim dijaStvom v tesnejo dotiko ter bodo gotovo mnogo pri- 
pomogli k temu, da postane razmerje med slovenskim in CeSkim dijaStvom 
tesnejS^ in bolj prijateljsko, kot je bilo dozdaj. 2eleti je le, da bi druStvo 
nadaljevalo, kar je tako lepo zapodelo. 

Akad. tehn. drustvo »Tabor« ob koncu I. tei!aja. Delovanje druStva je 
bilo organizirano v treh klubih. V izobrazevalnem klubu (naCelnik phil. Jug) 
so vrSila siedeCa predavanja: 1.) Kako si mislini delovanje izobrazevalnega 
kluba? (phil. Rostohar); 3.) hrvatskih strankah (tehn. Benigar); 
3.) Socialni problem (phil. Rostohar); 4.) koroSkih razmerah (iur. 
StefanCiC); 5.) Bolgarska narodna pesem (phil. B rati na); 6.) Nekaj misli 
glasbenem pouku (phil. Beranic); 7.) Nekaj misli o splosni volivni 
pravici (phil. Ozmec); 8.) Razrflere na Hrvatskem (tehn. Benigar); 9.) Je-li 
glasba jezik? (phil. Bera niC); 10.) poslanku in razvitku poljudnih vse- 
uCiliSkih predavanj (iur. Kotnik); 11.) Socialni problem v Askercu (phil. 
Bratina); 12.) postanku delavskega vpra§anja (iur. Ko tn i k); 13.) Po- 
rotno sodiSce (iur. ZdolSek); 14.) Kak program mora imeti akad. dru§tvo? 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADIN A Stran 13.- 

(tehn. Benigar). — V tehniSkem klubu (naCelnik teh. 2nidar§iC) se je 
predavalo o sledeCem: 1.) O grafiCnem reSevanju aritmetiCnih nalog (tehn. 
2nidar§i5); 2.) O geologiji (tehn. Benigar); 3.) O grafiCnem doloCe- 
vanj.u ploSe (tehn. 2nidar§i5); 4.) ElektromagnetiCna teorija sveta (tehn. 
Poznik); 5.) Zgodovinski razvoj mostov (tehn. 2nidar§i£); 6.) mer- 
jenju dezel (tehn. Pertot); 7.) ladjevju in razsvetljavi na morju (tehn. 
Cerne); 8^) A ladjevju, teoretiCni del (tehn. 2nidar§ie); 9.) Predavanja 
iz zvezdoslovja !. (tehn. Cerne). 2ivahno zivljenje je bilo tudi v pevskem 
klubu (naCelnik phil. BeraniC) obstojeCem iz 20 pevcev. Nastopal je ob 
raznih prilikah, zlasti pri koncertih Slav. druStva »Napre]«. ObCinstvo je 
sprejemalo proizvajane to5ke z velikim navduSenjem. Pelo se je na novo 
blizu 15 moSkih zborov (med temi tudi nekaj veCjih n. pr. dr. B. Ipavic 
»Kdo je mar?« za zbor, tenor- in bariton solo ter spremljanje glasovirja, 
veC Cveterospevov, pet meSanih zborov. DruStvo je priredilo vrsto 
Ijudskih predavanj za graSke Slovence. VrSila so se §tiri 
predavanja, in sicer: »0 sv. Cirilu in Metodu<', »0 alkoholu*, »0 
ogljikovi kislini«, »0 civilnem zakonu*. 

Iz Slovenije. V zadnjem Casu so se vrSila v druStvu slededa predavanja: 
phil. GroSelj: »0 radiju* — AndrijaSevic: *0 gospodarskih razmerah 
v Dalmaciji* — iur. VoSnjak: »0 delavcih na Ruskem« — CariCevid: 
»0 Srbih na Ogrskem* — phil. Mole: »0 ASkerCevem »Primozu Trubarju« 
— phil. Furlan: »0 aktualnih vpraSanjih slovenske politike* — phil. 
Fettich-Frankheim: »0 dusevnem razvoju na Francoskem pred revo- 
lucijo* — iur. PavliC: »0 naSem programu* — iur. 2erjav: *0 programu 
»Ilirije« — iur. Premrl: ^Zgodovina slovenskih Citalnic, bralnih in izobra- 
levalnih dru§tev«. — Klubi so izpolnjevali redno svojo nalogo. »Klub za 
Ijudsko izobrazbo* se je petal s teorijo poljudnega izobrazevalnega dela, 
tudi *Vodnik za Ijudske knjiznice* je napredoval, in smemo upati, da izide 
prvi snopiC tega dela do jeseni. NaCrt, ki ga je izdelal klub, objavimo pri- 
hodnjiS. V veliko oporo druStvu je bil izborni druStveni pevski zbor, ki je 
nastopal pri razliCnih ^slovanskih prireditvah in seznanjal dunajske Slovane 
s slovensko pesnijo. »Slovenija« priredi navadno vsako leto veCjo slavnost 
s koncertom in plesom. Vodi jo pri tern prepriCanje, da s tern povzdigne v 
dunajski javnosti ugled druStva in da nudi svojiin Clanom priliko, priuCiti 
se nastopa in primernega kretanja tudi v najodliCnejSi druzbi. Tako se je 
zgodilo tudi letos. Dne 2. marca je priredila »Slovenija« slavnostno akademijo 
V Cast 60-letnice svojega Castnega Clana Simona GregorCiCa. Vspeh te pri- 
reditve je bil popolen. Izbranemu umetniSkemu programu je sledil sijajen 
pies. Zbrana je bila tu vsa odliCna slovanska druzba dunajska ter najuglednejSi 
slovanski drzavni poslanci. Slovenskih poslancev — razun par Castnih izjem — 
ni bilo, pa se nam zdi, da se jih tudi ni preveC pogreSalo. 

»Literarni klub naprednjaike £itaonice« v Zagfrebu. Napredna akade- 
miCna mladina zagreb§ka ima klub, ki mu je glavni namen samoizobrazba 
Clanov. HrvaSki akademiki uvidevajo, da je edino temeljita izobrazba ono 
sredstvo, ki bo omejilo strankarske strasti in nasprotstva med njimi. Kedar 



Digitized by 



Google 



Stran 14. OMLADINA Leto II. 

bo mislil vsak s svojo glavo in se ne bo dal fanatizirati in izrabljati v 
korist tujih elementov, tedaj bo delala hrva§ka omladina roko v roki, Ceprav 
na razliCnih potih, samo za narodno sre5o. Vsako nedeljo prireja klub pre- 
davanja, pri katerih se jemlje Ozir zlasti na sociologijo, socialno higijeno, 
politiko, narodno ekonomijo itd. Ta predavanja so javna. Enkrat na teden 
pa je sestanek druStvenikov, kjer se referira in debatira o aktuainih vpra- 
§anjihy ki zanimajo izobrazenca. Bolj§i referati se potem §e javno predavajo. 
Tekom letoSnjega leta priredi klub tudi astronomski teCaj, dalje naravoslovski 
teCaj, skupne obiske muzejev, tovarn in izlozb, kjer se bo Clanom obenem 
strokovnjaSko pojasnjevalo razstavljene predmete. Tako bo budil literarni 
klub zanimanje za lepe umetnosti, prirodne znanostl in obrt ter §iril znanje 

V razliSnih strokah. Na ta naSin vzgaja klub visokoSolce »za rad i solidarnost« 

V edino in glavno svrho: »davati narodu ljude«. 

Shod nemskega visokoSoiskega dijaStva se je vr§il prve dni meseca 
marca na Dunaju. Dnevni red smo objavili v jedni zadnjih Stevilk na§ega 
lista. Shod je imel strogo nemSko-nacijonalen znaCaj, umljivo je tedaj, da 
se je mnogo zabavljalo nad Slovani. Nas to ne razburja. Veseli nas pa, da 
moremo poroCati, da so se reSevala v odsekih tudi vsedijaSka strokovna 
vpraSanja. Naj omenimo le nekatere predloge. GraSki filozofi so nastopili z 
memorandom, v katerem zahtevajo, da naj se izpremeni red izpitov za uCi- 
teljsko usposobljenost. Tako se je predlagalo, da se odpravi sedaj obstoje^a 
norma, da se mora delati izpit iz stranskih predmetov pred izpitom iz 
glavnega; da se dovoli delati izpit iz stranskega predmeta eventualno ze 
tekom Cetrtega Studijskega leta; da se da uCiteljskemu kandidatu pri izberi 
in kombinaciji strokovnih skupin veC svobode itd. Ti nasveti so po naSem 
mnenju zelo upraviSeni in le 2eleti bi bilo, da se ozira ui!na oblast nanje. 
— Drug referat je meril na to, da se dovoli abiturijentom realke vstop na 
vseuCiliSCe proti temu, da napravijo pripravljalni kurz iz latinSCine. Tej zahtevi 
je nauCno ministerstvo ie deloma ugodilo s tern, da je otvorilo take pri- 
pravljalne tecaje na dunajskem vseu2ili§£u. — Z ozirom na to, da prihajajo 
mnogokrat na srednje §ole uCitelji s pomanjkljivo pedago§ko izobrazbo, se 
je stavil predlog, da bi imeli u£iteljski kandidatje ie tekom zadnjega §tu- 
dijskega leta priliko, se vaditi v pouSevanju pod vodstvom kakega izku§enega 
praktika, in da bi tako StirimeseCno prakticiranje (2 uri na teden) veljajo 
mesto sedaj normiranega poskusnega leta. Ta predlog moramo i mi z veseljem 
pozdraviti. — InomoSko dijaStvo je vlozilo memorandum na nauCnega ministra, 

V katerem zahteva, da se na uCiteljskih pripravnicah nastavljajo le akademiCno 
izobrazeni uCitelji. Ko se je pojavilo pred dobrim desetletjem pomanjkanje 
srednjeSolskega u^iteljstva, si je pomagala nauCna uprava s tem, da je za5ela 
nastavljati na pripravnicah me§5anske uiSitelje. Pravno v to ni bila upraviSena, 
kajti pripravnica je po svojem zna5aju srednja Sola, dasi nominelno ni 
uvrSCena mednje. Pa tudi izobraznemu nivoju IjudskoSolskega uCiteljstva 
mora §kodovati taka uredba, ako se prakticira dalj Sasa. Mi smo o stvari 
ze enkrat izrazili svoje mnenje in se strinjamo s predlogom tem bolj, ker 
mora slovenska mladina, z ozirom na to, da preti vsled neprimerno mnogo- 



Digitized by 



Google 



Leto U. M L A D 1 N A Stran 15. 

brojnega modroslovskega narasCaja v doglednem Casu zabarikadiranje uCi- 
teljskih sluzb, gledati na to, da se z revlndiciranjem starih pravic odpro 
nova sluzbena mesta. 

»Ljudsk] oder«. DruStvo s tem imenom se je ustanovilo dne 16. marca t. L 

V Trstu. DruStvo ni politiCno in je namenjeno predvsem delavcem in pro- 
stemu Ijudstvu. Namen mu je izobrazba prostega Ijudstva; zacelo se bo s 
poukom V i!itanju, pisanju in ra^unanju. Oziralo se bo tudi na socialna 
vpraSanja in se bodo prirejala v to svrho poljudna predavanja. V ta namen 
se je naprosilo za sodelovanje «>Akademijo«. Nam se zdi to vazen korak in 
znaten napredek v trzaSkem narodnem zivljenju. Ljudstvu izobrazbe! 

Shod narodno-radikalnega dijaStva se bo vr§il menda v letoSnjih velikih 
po5itnicah v Trstu. Stvar je uvazevanja vredna in bomo izpregovorili v eni 
prihodnjih Stevilk kaj veC o njej. 2e danes opozarjamo na ta shod, ki bi 
bil velikega pomena za na§ prihodnji razvoj, na§a akademiSna druStva, da 
premi§ljuje]o, kako bi se dala ta misei najlepSe in najkoristnej§e uresni^iti. 
Tudi abiturientom, ki simpatizirajo z nami in ki nameravajo mogoCe imeti 
svoj abiturientski sestanek, svetujemo, naj ga zdruzijo raje s tem shodom, 
ki bi naj bil vsedijaSki. 

Nemski nacijonaiec — slovenski (!!) knjizniiar je profesor Peerz na 
\jubljanski zenski pripravnici. 

2eiiski licej in meSianska Sola v Ljubijani. Z zadovoljstvom treba 
zabeleziti, da je Ijubljanski ob^inski svet v jedni svojih zadnjih sej.sklenil 
ustanoviti ta dva zavOda, ki sta za na§ narodni razvoj prevelike vaznosti. 

V ustanovitvi zenskega liceja vidimo garancijo, da se nam naSe zenstvo ne 
bo veC ponemCevalo po razliCnih nemSkih institutih, meSCanske Sole v 
Ljubijani pa se veselimo kot zavoda, ki bo vzgajal slovenski srednji stan 
in Ijudi za ona §tevilna bolj§a delavska mesta, ko nam jih pri raznih pod- 
jetjih jemljejo Nemci, ker slovenski delavec nima dovolj izobrazbe. 

Javno Ijudsko knjiznico, ki obsega 2000 knjig, so si ustanovili Ijubljanski 
Nemci. In Slovenci? Kaj pravi Ijubljanski obCinski zastop? 

Narodni koiek na Ceskem. Shod zastopnikov £e§kih ob£in, ki se je 
vrSil nedavno v Pragi, je sklenil pozvati vse CeSke obCine, da naj z 
vsemi svojimi moCmi razSirjajo narodni kolek. Govornik dr. Baxa je opo- 
zarjal ob^inske Cinitelje na to, da naj osobito v druStvenih organizacijah 
zastavijo svoj upfiv, da se narodnega kolka 5im najvei! razSiri. Od obCin 
odvisi, ali se bode to novo podjetje vzivelo in prineslo Ceskemu narodu to, 
kar se od njega priCakuje. Ceske obfine, naj stopijo v ozki stik z „Narodnim 
svetom", in sicer na ta naCin, da ima vsaka obCina svojega zaupnika, ki 
ima nalogo, izvrSevati to, kar mu naroCa „Narodni svet." Mnogi narodni 
obCinski uradi so ie naroCili veCje mnozine narodnega kolka, ki ga rabijo 
na vseh svojih listinah in dopisih, ob jednem ga prodajajo strankam, da 
kolekujejo vsako ulogo. » Narodni svet* je naprosil vsa narodna druStva, 
da ga rabijo na druStvenih legitimacijah, dopisih, na vstopnicah k vsem 
dru2abnim priredbam in da ga Clanom priporocajo. Vsak dan je Citati v 



Digitized by 



Google 



Stran 16. OM LAD IN A Leto 11. 

Ceskih listih, da je par drustev: sokolskih, strokovnih, gasilnih, zenskih itd. 
vsprejelo v svojo upravo narodni kolek. Nekatera so celo sklenila, da do- 
pisov brez kolka ne vsprejemajo. Tudi naSa »Druzba sv. Cirila in Metoda* 
bi mogla priCeti s tako akcijo: zaupanje in Ijubezen slovenskega obCinstva 
do nje vkljub vsem homatijam ni padlo, ampak celo vzrastlo, saj vsakdo 
ve, da je povsod znak zivijenja in napredka, kjer se energiCno za5ne po- 
metati smeti in staro §aro. 

Javna Ijudska knjiznica v Gorld. Dru§tvo »Narodna Prosveta« v Gorici 
je odprlo te dni slovensko Sitalnico in javno knjiznico. Citainica je pristopna 
le clanom, knjiznica pa, ki je urejena modernim zahtevam primerno, je 
namenjena vsem goriSkim Slovencem. Knjige se izposojujejo vsak dan proti 
mali odSkodnini. — Cudno se nam zdi, da se ni zasnovala z javno Ijudsko 
knjiznico tudi Citainica, ki bi bila namenjena vsem slojem. Smatramo 
namreC za prvo dolznost voditeljev goriSkih Slovencev, da pridobe kolikor 
mozno veliko kulturnih sredstev za rojake, da Cim preje in krepkeje utrdimo 
svojo tamoSnjo pozicijo. Sicer pa danes preSinja ie najreakcijonarnejSo 
inteligenco nekam bolj demokratski duh in modern! izobrazenci se tudi v 
javnih lokalih ne sramujejo sedeti poleg navadnih trpinov. Mislimo, da 
zasluzi tako lepo podjetje, kot je »Narodna Prosveta«, da je vseskozi popolno 
in moderno. 

bolgarskem dijaitvu. Vseu5ili§£e v Sofiji je ustanovljeno I. 1889. in 
je najmlajSe v Evropi. Razdeljeno je na tri fakultete: juridiCno, filozofiCno 
in fiziko-matematiCno, torej nekoliko drugaCe, kakor so urejene naSe uni- 
verze. TeologiCne in medicinske fakultete sofijska visoka Sola nima. Od 
I. 1900 so pripuSCene k Studiju tudi zenske, ki se na vseh treh fakultetah 
prav pridno posluzujejo tega dovoljenja. — ZaCetkoma se dijaki niso orga- 
nizirali po druStvih; pa£ pa so se dejansko z vso vnemo zanimali za aktualna 
nacionalna in politiCna vpraSanja: tako so se postavili Ijudstvu na Celo v 
boju proti Stambulovu, in §e dandanes izhajajo makedonski vstaSki vodje 
zlasti iz krogov bolgarskih visokoSolcev. Po druStvih, ki bi odgovarjala 
posameznifn politiCnim strankam v dezeli, se bolgarSko dijaStvo ne orga- 
nizira. ObstcjeCe dijaSke struje bi se dale razdeliti v dve skuptni:* socija- 
listiCna struja in nacijonalistiCna. Prva se zopet deli v radikalno-socijalistiCno, 
strogo marksistiCno iz takozvano zmerno-socijalistiCno, ki skuSa socijalistiCne 
teorije modificirati primerno bolgarskim razmeram. Mnogo mlajSa je druga, 
nacijonalistiCna struja. DruStvo njenih privriencev delQje jako marljivo: 
sleherni teden prireja shode in predavanja, kjer se diskutirajo najrazliCneja 
vprasanja. Inteligencija se zivo zanima za razvoj dijaSkih struj: vseuCiliSki 
profesorji in poslanci pogosto predavajo v druStvih. »Veliko se priCakuje 
od mladega nacionalistiCnega druStva. Bolgarski narod je §e mlad in mora 
na nacionalnem polju §e mnogo izvrSiti, predno more posvetiti svoje moCi 
V blagor celokupnega £love§tva.« Hristo Georgiev. 



Oblastem odgovoren Alfonz Hcnclnger. — Urednik Clrll Premrl. — Izdaja konsorcij »OniIadine«. 
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 



Digitized by 



Google 



GREGOR iERJAV: 

K I. SHODU NARODNO-RADIKALNEGA 
DIJASTVA V TRSTU. 

Ze pred dvema letoma smo premiSljevali resno, ali bi ne bilo potrebno 
in koristno, da se zberemo na velikem shodu, da tarn izpopolnimo 
program narodno-radikalnega dijaStva. A bili smo tedaj §e preslabotni, 
da bi izvedli svojo namero. Za shod, ki ima vse drug namen kot 
reprezentacijo, treba mnogo vnanje moiSi, §e bolj pa izdatne notranje sile. 
Ce tedaj trdimo, da smo se do danes ze silno ojaCili, nimam v mislih toliko 
Stevila somiSljenikov, ampak ugodni razvoj programa narodno-radikalnega 
dijaStva. Temeljni ideji, ki sta kot prvi Siroki okvir zdruzevali narodno- 
radikalno dijaStvo in ki jih obsega oficijelni naziv »narodno-radikalni«, 
nista zadosi^ali na znotraj se krepeCi dijaski struji; 

V nacijonalizmu je tako izhodiSCe, kakor tudi zadnji smoter 
programa. Vsestranska osampsvojitev slovenskega naroda mu je cilj. S 
tega staliSCa sodi vsa druga stremljenja n. pr. cerkvene teznje, gospodarske 
ideje. Radikalizem skuSa izleCiti nezdrave razmere pri njihovem izviru, 
iS6e *korenino vsakega zla«. Objekt radikalne reforme so pred vsem Ijudje, 
posamezni Slani naroda. Ker ima najveC upliva v tem pogledu inteligenca, 
je prvi korak radikalizma: reforma inteligence in po njej slovenskega Ijudstva! 
Radikalna reforma je mozna le v stremljenju, da postanemo Slovenci 
popoInej§i v funkcijah razuma, £uta in volje, da se vzgajamo v razumnike 
visoke izobrazbe, — v moie po§tene, pozrtvovalne, znaCajne, 
— V energiCne delavce. 

Iz idej, ki se izvajajo iz imena '>narodnih radikalcev«, se je program 
nujno §iril. Takoj mu je pristopila ideja doslednega demokratizma, tedaj 
tudi socijalna ideja, ki jo je nacijonalizem vsprejel v svoj okvir kot enako- 
pravno druzico. Neizobrazenost Ijudstva, ki je poglavitna ovira vsakertu 
napredku, sili idejo Ijudske izobrazbe v radikaini program. To pa brz 
zanese strujo v boj proti klerikalizmu, ki je tacas ze v ostrem konfliktu z 
nacijonalizmom. Pogled na stagnacijo slovenske inteligence ji diktira v 
programu nai^elo dela in sicer pozitivnega dela \n samopomo5i i. t. d. Tako 
se je program Siril, se zaokrozeval, — vedno vec vprasanj se v njem reSuje. 
Pri tem ne sega preko kompetence dijaka v politiko, kajti inteligent naj 
tem sploSnim naCelom §ele pridodene politiSne zaliteve primerne konkretnim 
razmeram, v katerih je zaCel javno delovati. 

2 



Digitized by 



Google 



Sfran 18. OMLADINA Leto II. 

Programi so potrebni, ker so vez in podlaga organizacijam in 
njihovemu delu. Oni so zastava, pod katero se zbirajo Ijudje enakih tezenj, 
programi so prvi in pravzaprav edino poklicani agitator. Cim vei5 
vpraSanj resuje program, tern bolj napreduje struja, ker je enotnejSa in 
agilnej§a v delu. Ker pa program, najbolj pa dijaSki program ne sme 
pristaSem delati nobene sile, ampak smevsebovati le tisto, karje zanje 
obsebiumljivo prepriCanje, treba pred onim casom, v katerem se 
ga fiksira, neprestanega notranjega dela; zato je storilo narodno-radikalno 
dijaStvo prav, da se §ele letos prvi5 zbere na velikem shodu. Tako ni 
nikomur vezan razvoj, paC pa se nam odpira vedno veC vprasanj, ki jih 
dijak ho& in ker je vskupini, tudi more reSiti. Da si ojaCimo ali 
bolje reCeno, §ele ustanovimo na podlagi bolj in bolj v sebi dovrsenega 
programa organizacijo, to je glavni namen 1. shoda narodno-radikal- 
nega dijaStva. 

Organizacija naj nam pomaga pri nadaljnem napredovanju 
programa, pri izvrSevanju njegovih idej, naj nam pomaga, da ga zadostno 
razSirimo. Kaj nam pomagajo najlepSe ideje, 5e ne pridejo med Ijudi? 
Na§a socijalna dolznost je, da napravimo svojega napredka delezne tudi 
vse druge ki bi jim utegnil koristiti. Nazor, da se dobra ideja sama priporoCa, 
je napaCen. Ideja brez apostolov nima nobenega pomena. Tudi solidni 
trgovec, osobito oni, ki se na novo upeljuje, mora o sebi razglasiti, da 
obstaja. Klerikalci so v zadnjem £asu podvojili agitacijo. 1 njimi se bijemo 
z neenakim orozjem. Skoro na vsakem zavodu je katehet agitator, njemu se 
pridruzijo klerikalni profesorji, na srednjesolce prihaja po ve£ »Slovencev« 
zastonj, »Zor« in »Katoli§kih obzornikov* je dovolj. Temu nasproti treba 
organizovano Siriti svojega glavnega agitatorja — nas program. 

Poleg vpraSanj programa in organizacije mogia bi se na shodu 
obravnavati neobvezno tudi druga pereCa vpraSanja n. pr. o splosni enaki 
volilni pravici, o vaznosti Trsta za Siovence, katere stanove kaze danes 
najbolje izbiratr Slovencem. Ob ^asu sestanka si bomo tudi ogledali 
gospodarske zanimivost: Trsta. Pa tudi med slovensko Ijudstvo bomo lahko 
§li in takoj praktiCno izvr§evali del programa s poljudnimi predavanji v 
Trstu in okolici. S tem je ze podana obilica gradiva za vspored naSega 
trzaSkega sestanka. 

OdloCili smo se za Trst. Na obzorju moremo v tem mestu pridobiti 
\Q(t kot v katerem koli slovenskem mestu. Ako pa se narodno-radikalno 
dijaStvo prviC zbira ravno v Trstu, stori to tudi demonstrativno. Klic »v 
Trst«, pomeni danes eel program. PriCkati se in prepirati o tem, kje 
je centrala Slovenstva, se mi zdi prav brez vsake vrednosti. Ljubljana je in 
bo ostala v mnogih ozirih srediSCe Slovencev. DijaStvo pa se hoCe seznaniti 
s trzaSko pozicijo in povdariti njeno vaznost. 

Ljubljana — vsaj oficijelno in po veCini — ni prijazna narodno- 
radikalni omladini. V redkem Stevilu grehov, ki morejo v tem Ijubeznjivem 
mestu imeti slabe socijalne posledice, je najveCji, 5e kdo pove in kaze, da 
je V mnogem drugega mnenja, kot so ti in ti oficijelni krogi. V Ljubljani 



Digitized by 



Google 



I 



Leto II. M L A D I N A Stran 19. 

je danes malo zivljenja. Na zunaj so na§i Ljubljanci, £eravno se jim ne more 
oCitati, da ne mislijo, podobni tistim »rejenim mozem, ki dobro spes o 
katerih govori Julij Cezar v Shakespearju, da mu vgajajo in jih hoCe imeti 
krog sebe. Kedar je priSlo dijastvo v Ljubljano, so ga vsprejeli z jedjo in 
pijaCo. »Narodno zenstvo« je priskocilo na pomoC. Da bi jim bil kdo kedaj 
veC povedal, kot da so bodoCnost naroda, nisem mogel zaslediti. Klerikalne 
dijake pa vsprejemata §kof in tretji red. — »Prosveta« je bridko izkusila 
Ljubljano. Drzen sem dovolj, da se upam trditi, da se mi zdi, da je »Prosveta« 
V resnici precej pozitivnega izvrsila. Ko pa je morala z ozirom na svojo 
blagajno prositi za podporo, je prislo iz GoriSke 10 K, iz Kranjske pa samo 
10 K — manj.*) »Savis o kateri z isto drznostjo trdim, da je nekaj Cisto 
brezpomembnega, pa so posiljali stotake. — Vse to razmerje do Ljubljancev 
se mi zdi za narodno-radikaino dija§tvo le u god no znamenje. 

V Trstu bomo nasli odkrite prijatelje, ki nas razumejo. VeC pa od 
njih sploh ne zahtevamo. Ne pride nam na misel, da bi zahtevali od njih, 
da se za nas eksponirajo, kakor i mi z njimi nismo identiCni. 

Za na§ sestanek, ki bo trajal 2— 3,dni, se mi zdi prva polovica meseca 
kimovca najprimernejsi Cas. Do tistega 6asa je treba najintenzivnejsih priprav. 
Ako hoCete, bratje, da nismo na Slovenskeni efemeren pojav, 
ampak ho^ete, da iz radikalnega dijastva izhaja leto za letom inteligenca 
vedno mladih idej in navdu§ene energije, delajte vsi, da se nam shod v 
popolni meri posreCi. Eni nasprotniki bodo v skrbeh, drugi si bodo skuSali 
pomagati s smesenjem, mi pa bodimo ponosni: Kar smo mi vstvarili, smo 
vstvarili iz lastne sile. 

CIRIL PREMRL : 

SAMOIZOBRAZBA DIJASTVA. 

Majhen narod smo in v posebnih tezkoCah zivimo. Tako glede 
na Stevilo kakor na narodno bogastvo smo daleC za svojimi 
nasprotniki. Edino orozje, ki nam ostane vtem nejednakem boju, 
je dusevna mo5 in lastna pridnost. Ako hoi^emo, da bo na§ narod 
obstal in procvital, potem ga moramo napraviti duSevno moCnega in vstrajnega, 
izobraziti ga moramo, kajti le izobrazen narod bo imel v danaSnjih razmerah 
bodoCnost. 

Naloga, skrbeti za izobrazbo naroda, pripada inteligenci. Od zgoraj 
navzdol, od viSje izobrazenega do zaostalega, iz sredisCa proti periferiji naj 
prodira izobrazba in naj pronikne ves narod. Da pa more vrsiti inteligenca 
to prvo svojo nalogo, ki ji pripada kot glavi narodne organizacije, za to je 
potrebno, da je sama du§evno mocna in izobrazena. Zato pa je in mora biti 

♦) V zadnjem Casu je priSlo §e 10 K. Kranjci so doSli GoriCane. 

2* 
Digitized by VjOOQlC 



Stran ^6. QMLADINA Leto 11. 

glavna teznja dijaStva kot bodoce inteligence, £e se isto zaveda vaznosti 
svojega poklica, da se samo Cim visje izobrazi, da se Cim bolje pripravi za 
svoje bodoCe naloge. 

DanaSnja sola ne dosega svojih namenov in rodi — kar je ob5e znano 
— veCinoma poloviCarstvo. Vrzeli, ki jih pu§5ata v splosni izobrazbi Ijudska 
in srednja Sola, ne more izpolniti niti vseuCiliSCe s svojimi strokovnimi 
Studijami. Ker nam pa to poIoviCarstvo, ki rodi nadutost in vero v lastno 
vsegavednost in nezmotljivost, veC skodi nego koristi, je potreba, da izpopolni 
dijak svojo pomanjkljivo Solsko izobrazbo z izvensolskim uCenjem. To je 
mogoCe potom samoizobrazbe. 

Prva stvar je, da se dijaStvo otrese enkrat one dusevne lenobe in 
brezbriznosti, ki ze v za^etku onemogoCa vsako resnejSe stremljenje. Z 
zalostjo moramo konstatirati, da trpi velik del slovenskega dija§tva §e danes 
na tej bolezni. Kaj da ima od takega blaziranega dijaStva pri£akovati na§ 
narod, to lahko vsak sam presodi. Brez strahu si upamo trditi, da je boljSi 
oni dijak, ki v svoji navdusenosti in mladostni energiji pade tudi v kak 
ekstrem in se poloti stvari, ki so nemogoCe, kakor blaziranec, ki ze v naprej 
s prezirljivim nasmehom na ustih odvrze vsako stvar ali si pusti brez lastnega 
razmisljanja sugestirati mnenje drugih. Prva stvar torej, ki bi jo zahtevali od 
slovenskega . dijaStva, je, da bo nekoliko agilnejSe in da si ne bo mislilo: 
naj delajo drugi kakor hoCejo, mene to ne briga. Pri nas kot majhnemu 
narodu je vsak delavec, ki se trudi na narodnem polju dobrodosel in nena- 
domesten; oni, ki ne dela, skoduje. 

NapaCno je mnenje, da naj se dijak bavi le s tem, kar mu nalaga Sola, 
do Cesar je obvezan. le. v srednji soli mora dijak misliti tudi na zivljenje. 
Niso vedno najboljSi oni dijaki, ki imajo v raznih predmetih izvrsten red, 
ko pridejo v zivljenje, se vidi, da je njih dusevno obzorje pogosto zelo 
omejeno, da znajo morda zelo dobro naStevati razne letnice, da znajo kopico 
latinskih in grSkih besed in razna slovniCna pravila in da vam povedo 
mogoCe na pamet celo vrsto razlii^nih matematiCnih formulc, a v vsem 
Cesar se ravno ne u5i v soli, so popolni tujci, brez lastne razsodnosti, brez 
Sirjega duSevnega obzorja. NoCemo s tem odvracati dijakov od solskih Studij, 
prva stvar je, da jih vsak Cim preje izvrSi, a edina naloga dijakova to ni. 
Poznamo abituriente, ki se komaj izrazajo v svojem domaCem jeziku, kaj 
§e le, da bi bill ve§5i kakega tujega, ki nimajo pojma o svetovni literaturi 
ne o sodobnih socialnih vpraSanjih, ki zive tja v en dan brez premisleka, 
brez tfohice lastnega svetovnega nazora. In to naj bi bili zreli dijaki! Zavoljo 
tega ne moremo srednjeSolcem dovolj priporoCati, da berejo in zopet berejo, 
da si V medsebojnih pomenkih sirijo duSevno obzorje, da ne hodijo okrog 
gluhi in slepi, ampak da se okoristijo z vsem, kar jim nudijo zivljenske 
okolnosti in razmere, v katerih zive. 

Dovoljeno naj nam bo, da spregovorimo na tem mestu tudi par besed 
uciteljskih pripravnikihl UpoStevamo in smatramo za opraviCene tozbe 
uCiteljstva o njegovem slabem socialnem polozaju. Toda Ce si hoCe pridobiti 
uCiteljstvo V druzbi ugled, ki mu gre kot stanu s tako vzviSeno nalogo, 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Stran 21. 

mora poskrbeti samo s tern, da si pridobi viSjo izobrazbo, kot jo ima 
danaSnji povpreCni uCitelj. Izobrazenega uCiteljstva se ne bo dalo veC slepiti 
s praznimi obljubami, njegov glas se bo upoSteval in cenil. Ugovarjati bi 
se dalo sicer, da se sploSni izobrazni niveau uCiteljstva povzdigne, Cim se 
mu zboljSa gmotni polozaj. Morda je to res. AH ie priCakujejo uCitelji 
zboljSanje svojega polozaja le od drugih in ie ne zaCno z odpomoCjo 
najprej pri sebi samih, tedaj bodo lahko §e dolgo Cakali. 2e lastni interesi 
govore tedaj za to, da bi pripravniki svoj 5as bolje uporabljaii in tudi kot 
uCiteIji se resneje potrudili, da se viSje izobrazijo. Od tega bodo imeli 
korist oni sami, kakor tudi narod. KakorSno uCiteljstvo, kakorSna Sola, 
tako tudi Ijudstvo. 

Se potrebnejSa je samoizobrazba akademikov. Potrebujemo stro- 
kovnjakov na vseh poljih in zato bo tu temeljita poglobitev v strokovne 
Studije prva zahteva. Saj je obi^e znano, kako nam primanjkuje na Slovenskem 
strokovnjakov. Zato tudi naSe znanstvo tako poCasi napreduje in je §e 
skoTo V povojih. Treba nam je pa tudi splosno social no-izobrazenih Ijudi. 
Pri nas se govori o politii^nih, socialnih vpraSanjih itd. pogosto iz Cisto 
malenkostnega, otroSkega staliSCa. Govore in laste si pravico govoriti o 
javnih zadevah Ijudje, ki nimajo o njih pojma. Iz naivnosti in hudobije se 
spravljajo potom Casnikov med Ijudi mnenja, ki morajo le meSati pojme in 
Siriti zabitost. Kdo naj se stavi temu v bran? Pa tudi vseuCiliSka mesta 
samas svojim velikomestnim zivljenjem, bogatipii umetniSkimi in znanstvenimi 
zavodi in zbirkami, nudijo Cloveku, ki si jih zna izkoristiti, marsikaj. Ravno 
tako ne moremo dovolj priporoCati, da izpremene visokoSolci veCkrat kraj 
svojih Studij. Ni treba, da bi Studirali vsi v enem mestu, vsak kraj, vsaka 
dezela nudi svojih zanimivosti. Pridruzujemo se umestnemu predlogu, ki 
ga je stavil svoje dni v *Ljubljanskem Zvonu« ASkerc, naj poseCajo 
premoznejSi dijaki tudi inozemska vseuCiliSCa. Komur pa to ni mogoCe. naj 
si vsaj s popotovanjem Siri dusevno obzorje. 

Dijak naj uporabi svoj 5as pametno in koristno. Iz dosedanjega 
kritikovanja in nezadovoljstva z obstojeCim izvajajmo posledice, 5e ne 
pademo sami v iste napake, ki jih danes grajamo. Kdor hoCe biti uCitelj 
in voditelj, ta se mora najprej sam uCiti in pustiti voditi. Ne mislimo pa, 
da je naSa izobrazba popolna, Cim se napravijo' izpiti. Kdor ne napreduje 
z duhom Casa, ta nazaduje. Vse znanstvene stroke napredujejo danes tako 
bliskovo, da zaostane vsak, kdor jim ne sledi korak za korakom. Ce noCemo 
postati slabi uradniki, profesorji, zdravniki, uCiteIji itd., potem moramo tudi po 
dovrSenih studijah zasledovati razvoj svojih strok. Ce ne, nas bo doletela ista 
usoda, kot je zadela pred nedavnim Casom nekega profesorja, ki pou£uje slo- 
vensQno na neki na§ih srednjih Sol, ki se ni sramoval pripoznati javno pred 
svojimi uCenci, da ni bral od GregorCica dalje nobenega slovenskih pisateljev. 
Ako hoCe bodoCa inteligenca, bodoCa narodova glava prav vrSiti svojo 
nalogo, potem se mora najprej sama uCiti in izobrazevati. 

Digitized by VjOOQlC 



Stran 22. M L A D I N A Leto II. 



A. SODNIK: 

VEC STATISTIKE. 

VeCkrat se Cujejo tozbe, da se pri nas preveC Studira. Posebno raznim 
ravnateljem in profesorjem dela skrbi vedno naraSCajoce Stevilo 
slovenskih dijakov. Zato skusajo nasprotniki slovenskih dijakov 
kolikor mogoce omejiti njih §tevilo. Tako se zgodi, da napravi v 
najugodnejSih sluCajih od dijakov, ki so skupaj vstopili v prvi gimnazijski 
razred, le 15 do 20% istoCasno maturo. 

Ce se pa razmere natancneje opazujejo, se spozna, da Studira v primeri 
z drugimi narodi §e vse premalo Slovencev. Koliko mest, ki hi jih morali 
zavzemati Slovenci, je §e zasedenih od tujcev. 

Le navidezno so tozbe o velikem stevilir nasih dijakov opraviCene. 
Dijaki se n-amreC po konCanih srednjesolskih Studijah ne razdele praviino 
po raznih strokah, najveC ker ne poznajo razmer. Tako Studira zdaj skoro 
polovica naSih visokoSolcev filozofijo. PriSel bo Cas, ko si bo veCina izbrala 
kako drugo stroko. Tako vlada tudi pri Studijah neka moda. Ker se pa v 
prakti£nem zivljenju ne rabi raznih stanov po modi, ampak po potrebi, taka 
moda in tako nesorazmerje pri na§em majhnem narodu gotovo nista umestna. 

Veliko Stevilo juristov se §e da opraviCiti, ker so jim, ko konCajo 
Studije, vsestranska pota odprta. 

FilozofiCnih in juridicnih Studij se torej nasi dijaki trdovratno drze. 
Precej redki so §e medicinci. Toda na§ narod potrebuje delavcev tudi v 
drugih strokah. Treba bi nam bilo tudi agronomov, veterinarcev, akademi5no 
izobrazenih trgovcev itd., posebno pa tehnikov. 

Temu se slednjiC ni Cuditi. Dijak si voli stan pogosto brez prevdarka, 
veCinoma pa tudi ne pozna resniCnih razmer in se zapi§e »na sre£o« v to . 
ali ono fakulteto. 

Zato bi bilo treba dijake, se ko so srednjeSolci, nekoliko informirati 
in jih opozarjati, da si izbero pravi stan. Upam si nasvetovati, da prevzame 
»Omladina<^ ta posel. To si mislim tako, da bi navajala Omladina^ 
sistematiCno razli5ne stroke, za katere se Slovenci §e premalo zanimajo. Da 
bi oznaCevala vsebino raznih §tudij, podajala informacije zanje, in potom 
statistike kazala, kje je potreba najvecja. Na ta nacin bi se nasi dijaki 
sorazmerno porazdelili in bi ne bilo takih navalov na nekatere stroke. 

Tudi visokoSoIcem bi bilo veckrat treba kakih navodil, da bi se po 
kon^anih Studijah obrnili na pravo mesto. Svetovati bi bilo namrec, da bi 
se jih opozarjalo na mesta v razliCnih strokah, ki so odprta in kjer posebno 
pomanjkuje slovenskih strokovnjakov. 

Kako malo mest je se zasedenih od Slovencev po Koroskem, Stajerskem, 
Primorskem. Kakor je »Omladina< ze veCkrat povdarjala, je Trst in sploh 
Primprje za obstoj Slovencev najveCjega pomena. Potrebno bi bilo zato, 
da bi se Slovenci bolj uCili italijanscine in hrvascine, da bi 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 23. 

izpodrinili v teh krajih tujce. Tudi tu bi bila »Otnladina« lahko na svojem mestu. 
To delo opravljajo sicer nekoliko na§i dnevniki, toda dnevnik se prebere 
in se pozabi njegova vsebina. Vec bi uplivalo na dijaStvo njegovo glasilo. 
Umestno bi dalje bilo, £e bi objavljala »Oniladina« statistiCne Crtice 
dijaStva avstrijskih visokih Sol, kakor je to storil profesor Apih v >Zvonu< 
1. 1890. Absolutno in relativno po Stevilu prebivalstva navaja Stevilo avstrijskih 
dijakov po narodnostih. Kakor drugod, tako bi tudi tu koristila statistika. 

A. RIBNIKAR: 

O POTREBI NARODNIH KNJI^NIC NA 
SLOVENSKEM. 

CiTALNICE. — *KAT. IZOBRA^EVALNA DRUSTVA.^ — KNJI^NICE. 
^ Dalje.*) 

Ze iz navedenega smo lahko. izprevideli, da je med nasim Ijudstvom 
veliko nezdravega berila. Ta nedostatek je tern obCutnejSi, ako pomi- 
slimo, da pri nas nimamo pravih zavodov, ki bi razSirjevali izobrazbo. 
Citalnice, bralna drustva, obstojeCe knjiznice, bodisi CitalniSke, bodisi 
uCiteljske ali Solske, izobrazevalna druStva in druga na§a izobrazna sredstva 
bi sicer po svojem bistvu morala skrbeti za Ijudsko prosveto, vendar njihovo 
delovanje kaze; da daleko ne dosezajo svojega smotra.. 

Na§e Citalnice bi morale biti znamenit cinitelj kulturne organizacije. 
Dajati bi morale naSemu Ijudstvu po konCani Ijudski Soli priliko, se nadalje 
izobrazati. Citalnice so pri nas nekaj storile v tem oziru. Niso sicer sluzile 
vsem slojem, vendar so bile poleg druzabnega tudi upoStevanja vredno 
duSevno srediSCe vodilnega dela naroda. Da so po svojem pokolenju bolj 
druzabnega kot izobrazevalnegaznac!aja, je pripisovati tedanjim nasim potrebam 
in duhu £asa. Politi5ni vodja slovenskega naroda je hotel ustvarlti z njimi dru- 
zabne centre, ki naj bi v prvi vrsti budili in gojili nacionalno idejo in uniCili upliv 
nemskih kazin. Izobrazevalnih namenov Bleiweis ni niti mogel imeti v veliki 
meri pred o£mi, ker tedaj Slovenci nismo imeli niti knjig niti casopisov, ki 
bi sluzili temu smotru. Za Casa taborov so bile fltalnice s svojimi prapori 
reprezentantinje slovenske zavednosti. Ko se je pa zaCelo razvijati naglim 
korakom naSe slovstvo in publicistika, so postale Citalnice res bralna drustva. 
Danes so Citalnice pri nas nekaj zastarelega in pravo mrtvilo med naSimi 
druStvi, ako niso se pravoJasno skrbele za svojo modernizacijo. Po mestih 
so sedaj veS ali manj brezpomembne, ako se na knjiznico in na predavanja 
ne polaga vaJnosti, ker Citajo njih sedanji Clani casopise po kavarnah. Tudi 
niso eitalnice namenjene pretezno nizjim slojem, ampak so le toriSCe tako- 
zvane inteligence; Slani so najveC me§£ani in uradniki, ki §e danes preradi 

♦) Giej 10. Stevilko i. letnika! 

Digitized by VjOOQlC 



Stran 24. OMLADINA Leto II. 

pozabljajo, da so izSli iz Ijudstva. Ce pa so udje kake Citalnice tudi zastopniki 
nizjih slojev, opazamo, da. so isti navadno prepu§5eni samim sebi in da se 
inteligenca — ako je sluCajno tudi pri druStvu — ne udelezuje aktivno dru- 
§tvenega gibanja. Poznam Citalnico, ki obstaja 20 let. Kakor zivahno je bilo 
njeno gibanje v prvih Casih obstanka, tako klaverno ji potekap moderni 
Casi. VCasih je imela svoj lokal, sedaj so jo potisnili v zadnjo vasko gostilnico, 
vCasih je imela na desetine clanov, danes jih steje §e devet, vCasih je bila 
naroCena na lepo Stevilo casnikov, danes vise na steni „Slovenski Narod" 
in nSlovenec" kot zadnji ostanki nekdanje slave. Citalnice hirajo najvef na 
osebnih in strankarskih prepirih in na popolni impotenci vodstev. NajveCja 
zivahnost kake take zastarele Citalnice se pokaze v tem, da uprizori kako 
prav blazirano francosko burko ali pa aranzira dolgocasen pies. Skoda 
govoriti §e nadalje o zaiostnih prototipih slovenskih Citalnic. — Omeniti 
pa moram, da imamo na drugi strani ze precejSnje Stevilo reformiranih citalnic, 
ki so postale vei ali manj moderna socialno-izobrazevalna druStva, ki vidijo 
svojo nalogo v tern, da premoS^ajo prepad med izobrazenci in neizobrazenci. 

Takoimenovana bralna druStva tvorijo prehod med citalnicami in kato- 
lisko-izobrazevalnimi druStvi. 

Slednja so se tekom par let razvila v prav obsezno organizacijo — 
danes Stejemo 116 druStev z 10.061 51ani. Za svoj postanek se imajo zahvaliti 
politiCnemu vodstvu kranjskih klerikalcev, ki je z vso doslednostjo skusalo 
presaditi analogno organizacijo nemskih klerikalcev v rajhu na slovenska tia. 
Radi tega so ista faktiCno le gnjezda, v katerih se goji sistematiCno stran- 
karska jednostranost in daleko ne Ijudska izobrazba. Iz precej obseznega 
statistiCnega gradiva, ki so ga nabrali Clani „Prosvete", navajanx v podporo 
teh trditev le nekaj. Glasom § 2 druStvenih pravil je naloga katoliSko-izobra- 
zevalnega druStva: krepiti versko in narodno zavest, izobrazevati ude v smislu 
okroznice Leon a XIII. Normaino je povsod predsednik duhovnik, tajnik pa 
organist; v druStvu »Kamnik« — tudi sli^na organizacija — morajo biti po 
pravilih v odboru dekan in oba cerkvena kljuCarja. Najvaznejse delovanje 
se razvija za Casa volitev, ko so ta druStva toriSCe lokalne politiCne klerikalne 
organizacije. Kulturno delo obstaja v tem, da se uprizarjajo igre kakor »Lur§ka 
pastirica«, »Sv. Neza*, »Jezusovo rojstvo-, »Poguba socijalista« in sliCne. 
Da se Citateljem nudijo edino slovenski klerikaini llsti — semtertja najdes 
od nemskih „VaterIand" — je znaCilno. Predavanja so zasnovana v Domo- 
Ijubovem §tilu. Kdor ve, kako »Domoljub« sistematicno hujska celo proti 
Ijudski soli, in kako je politiCni vodja kranjskih klerikalcev v svojeni slavnem 
govoru V Cerknici zabavljal 5rez »uciteljske palaCe*, si bo mogel tudi napraviti 
pojem o duhu, ki veje po teh »izobrazevalnih* drustvih. Kljub temu pa so 
katoliSko-izobrazevalna druStva faktor, kterega ni podcenjevati. Vedno pogo- 
steje ponavljajo^i se shodi mladeniskih organizacij in katol. nepolitiJinih 
drustev zazigajo gromado >katoli§kega« navdu§enja, knjiznica krsc.-soc. zveze 
pa daje politiCnim voditeljem lokava taktiCna navodila, kako fanatizovati naso 
mladino. Paralizacija tega zla je nujno potrebna, kajti neizobrazena in fana- 
tizovana masa je brezdvomno najvecja nesrec^a za narod. 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Strati 25. 

Razen ze omenjenih Izobraievalnih sredstev imamo na Slovenskem §e 
— knjiznice: §olarske, dijaSke, uCiteljske, Jupnijske, nektere privatne in 
Ijudske (v Smihelu pri Novem mestu, v Zagorju na Gorici, v Ponikvah in 

V Kobaridu) in potujoCe knjiznice >Prosvete«. Skoda, da v tern pogledu §e 
nimamo v rokaii zanesljive statistike in da smo vezani. vedjidel le na pomanj- 
kljiva privatna poroCila. Solske knjiznice so vsekakor najboljse, Ceprav ne 
bi Skodovalo, da bi se na uCiteljiscu predavalo vsaj par ur o vodstvu Solskih 
knjiznic. Jako slabo je preskrbljena s ctivom ona mladez, ki pohaja 
srednje Sole. V obmejnih mestih so srednjeSolske knjiznice popolnoma nedo- 
statne. To kar obstaja v tern oziru v Beljaku, Celovcu, Celji, Trstu, Gorici, 
sploh ne zasluzi tega imena. V celovSkem »Marijani§cu« sicer obstaja slo- 
venska dijaska knjiznica, a PreSerna radi pohuj§ljivosti(!) dobe v roke sele 
dijaki najviSjega razreda. Jako stroga cenzura vlada tudi na kranjskiii gim- 
nazijah, kjer so modernejSe knjige sploh bele vrane. Baje je najvzglednejSa 
sre(Jnje§olska knjiznica na Ijubljanski realki. 

UCiteljske knjiznice so za §ir§o javnost brezpomembne, pa tudi za 
uCiteljstvo samo le deloma strokovno uporabne. Moderne socialne stroke 
niso V njih prav ni5 zastopane. — O anahronizmu licealne knjiznice v 
Ljubljani, ki je najveCji knjizevni zavod na Slovenskem, smo ze svoj fas 
govorili. SploSno je pri nas udomaCeno naCelo, da so knjiznice le za takozv. 
privilegirane stanove, kvefjemu se za dijake. Kdor ne spada med uCenjake, 
naj gleda sam, kako si bo izpopolnil svoje elementarno znanje. Celo tako 
odficno zastopstvo, kot je za nas Slovence Ijubljanski obCinski svet, v katerem 
sedijo naSi prvi politiki, Solski ravnateiji, narodni kapitalisti itd., ne kaze 
dovolj smisla za Ijudsko izobrazbo*). Madez ostane na tej korporaciji, dokler 
tudi V tern pogledu ne krene na modernejsa pota. 

Nekaj novega so za Slovence potujoCe knjiznice. Tekom prvih treh 
mesecev se je izposodilo v treh »Prosvetinih« knjiznicah nad 900 knjig, dasi 
je imela vsaka izmed njih le po 60 knjig. O uspehu teh knjiznic bo lazje 
izpregovoriti koncem prvega leta kaj ve£ — marsikaj zanimivega so ze sedaj 
poroCali knjizniCarji. V 2ireh zele imeti se najmanj 30—45 knjig, »kajti pri 
nas* — tako poroCa knjizniCar — *je Ijudstvo jako vneto za Citanje; najrajSe 
Citajo zgodovinske romane in povesti*. — KnjizniCar v Domzalah pise, da 
za pesmi skoro nihCe ne vpraSa, najveC se zahteva •Zaobljuba-, »lzviharja 

V zavetje«, »Z ognjem in me5em«, »Dom in Svet« in podobno. »Junake<^ 
jako radi bero; sploh kaj takega >>od vojske« ali »kako je bilo vCasih*. 
»Cemu je v knjiznici sploh kak izvod »VeCernic*, ne vem. Bralka st. 15, ki 
dosti Cita, me je nekoC prosila, naj ji preskrbim, tiste lepe bukve, ki se jim 
pravi »Ciganska sirota« in obsezajo okoli 100 zvezkov, pa so tako lepe, da 
mora jokati vsak, kdor jih bere. Rekel sem ji, da za sedaj ni mogoce, 
a ker je Cutila, da pravzaprav le nocem, je ni vef po knjige«. 

♦) Barjanska cerkev! 



Digitized by 



Google 



Stran 26. OMLADINA Leto II. 

F.: 

VODNIK ZA NARODNE KNJIZNICE. 

Ce hoCe biti Ijudska knjiznica res to, kar bi imela biti, namreC vazen 
faktor za pospeSevanje narodove izobrazbe, mora biti preskrbljena 
z vsem, kar daje poroStvo, da se je bo Ijudstvo s pridom posluzevalo. 
Prvi pogoj je seveda, da obsega knjiznica izobraznemu stanju onih 
slojev, katerim je namenjena, primerne knjige, velike vaznosti je tudi, da je 
vodstvo knjiznice v rolcah spretnega Cloveka, ki zna vzbuditi pri Ijudeh 
zanimanje za Citanje in jim gre pri izberi knjig na roko. Vendar oboje §e 
ne zadoSCa. Izobrazna in interesna sfera posameznih citateljev je silno razliCna 
in tudi najspretnejSi knjiznicar ne bo mogel zadeti vselej prave knjige. Kaj 
storiti ? 2e iz tehniCnih ozirov je naravna upeljava kataloga, ki obsega nataifCni 
naslov vseh v knjiznici nahajajoCih se knjig. Citatelj sam izbere, kar se mu 
zdi primerno. Ce bo imel pri tern vedno sreCo, da najde v knjigi to, kar od 
nje priCakuje, je seveda drugo vpraSanje: saj je znano, da se ne da vedno 
izpoznati iz par besed naslova vsebine in tendence knjige. Vsled tega bo 
marsikak citatelj ze po preCitanju ene knjige razoCaran in bo opustil poseCanje 
knjiznice, kar mu gotovo ne bo v korist. 

Iti Citateijem — zlasti onim nizjih slojev — na roko pri 
izberi knjig in vzbuditi v njih zanimanje za Citanje, to je 
tendenca vodnika ali vzornega kataloga, ki ga izda ^Prosveta-. 

Prvotni namen, ki smo ga imeli pri premiSijevanju o vzornem katalogu, 
je bil, dati snovateljem Ijudskih knjiznic v roko primerno gradivo, da si 
morejo pri snovanju narodnih knjiznic izbrati res primerne knjige. Take kataloge 
imajo skoraj vsi izobrazeni narodi. Pregledal sem nemski vzorni katalog, ki 
ga je izdal W. Bube*) in ki je urejen na sledeCi naCin. Iz cele nemske literature 
je odbranih 800 knjig, najprimernejsih za narodne knjiznice. Razdeljene so 
po strokah in sicer obsega leposlovje 70<>/o, naravoslovje in poljedelstvo 10 Vo, 
zgodovina 10«/o, zemljepis in narodopisje 5®/o, razno 5V«- V-vsakem oddelku 
slede knjige po abecednem redu in sicer dobis pri vsaki knjigi: ime pisatelja, 
natanCen naslov knjige, izdaja, format, Stevilo strani, letnica in cena. Na to 
je na kratko oznacena vsebina knjige in fe to ni mogoCe, vsaj oznaka 
tendence in duha, v katerem je knjiga pisana. (Slednje je pri Nemcih vazno, 
ker so pri izberi leposlovnih knjig dostikrat merodajni konfesionalni oziri.) 
Ob koncu najdeS §e nekoliko biografiCnih notic v informacijo snovatelju. 

Ne da se tajiti, da je tak katalog zelo poraben za snovatelja Ijudskih 
knjiznic in pri izpolnitvi ze obstojeCih; dvomljivo pa je, ali bodo imeli manj 
izobrazeni sloji dosti koristi od njega. Nas namen pa je, pritegniti ravno te 
kroge k Citanju ter jim dati v roko nekaj, s cemur bodo mogli sami izbirati 
sebi primerne knjige, nekaj, kar jih bo animiralo za citanje ter jim obenem 
razgirjalo duSevno obzorje. 

*) W. Bube: Die landl.Volksbibliothek. Ein kritischer Wegweiser und Musterkatalog. 



Digitized by 



Google 



Leto II. 0' M L A D I N A Stran 27. 

A kako doseci ta namen? Treba je sestaviti katalog, ki bo obsegal 
poleg natanCnih naslovov poljudno pisane ocene, sestavljene tako, da bodo 
zamogle vzbuditi zanimanje za ocenjeno knjigo in da bodo obenem nudile 
Citatelju nekaj pozitivnega znanja. Razne stroke so takemu ocenjevanju 
razliCno primerne. Pri pesnikih paC ne bo kazalo napisati kaj drugega, kot 
s par markantnimi biografiCnimi potezami oznaCiti pesnikov znaJiaj, smer in 
tendenco njegove poezije. Da mora biti pisana taka ocena ognjevito, v 
vzneSenem tonu, se razume samo ob sebi — suhoparna ocena ne bo mogia 
navduSiti za Citanje nikogar, najmanj pa manj izobrazenega bralca. Morda 
bi bilo tudi primerno, vplesti med tekst citate, zlasti take, ki so postali ze 
ve£ ali manj sploSno znani. 

Lazje bi bilo delo pri leposlovnih knjigah. Tudi tu bi ne bilo neuniestno, 
ako se zaCne s par Crticami iz pisateljevega zivljenjepisa. Sledila bo v vecini 
sluCajev kratka vsebina povesti ali romana, vendar sem mnenja, da to ni 
absolutno potrebno ali vsaj ne glavna stvar. Pri mnogih povestih je pripo- 
vedovanje vsebine odvec, pri knjigah. v katerih je veC krajSih povestij aM 
crtic, tudi tehniCno tezko izvedljivo. Ve5jo vaznost polagam na takozvani 
pouCni del ocene. Ta bi se moral ravnati seveda po kategoriji, v katero 
spada povest: pri zgodovinskih romanih in povestih bi se kratko oznaCilo 
zgodovinsko ozadje, drugod bi bilo zopet dobro povedati, kdaj, zakaj in 
Cemu je pisatelj pisal, opozoriti na vaznejse stvari, razresiti in razloziti tezje 
probleme itd. Pri znanstvenih knjigah bi najveCkrat zadostovalo, 5e se 
pregledno pove vsebino knjige in sicer v poljudni obliki. Koristne bi bile 
tudi bibliografiCne opazke, ki bi navajale Citatelja k Citanju. 

TehniCno si mislimo stvar takole urejeno. Odbrati bi bilo le one knjige, 
ki so V resnici primerne za narodne knjiznice. Takih knjig imamo Slovenci 
okrog 300. Vsaka knjiga naj bi se na prej navedeni naCin opisala in ocenila 
in to naj bi se tiskalo za vsako knjigo na poseben listek. Da smo se 
odloCili za ta modus, je bilo merodajno v prvi vrsti dejstvo, da je na ta 
nacin katalog zelo gibljiv — tudi na novo izhajajoCe primerne knjige se 
lahko takoj ocenijo in list se pridene katalogu brez posebnih tezko^ Nadalje 
si nabavi vsaka knjiznica lahko le ocene za one knjige, ki jih ima. Ozir se 
je jemalo tudi na potujoCe knjiznice, ki bodo s tem katalog vedno po 
potrebi lahko izpreminjale. Da bo imel katalog oni uspeh, ki ga nameravamo 
doseCi, bo treba poskrbeti, da ga dobe Citatelji ali zastonj ali proti nizki 
od§kodnini. 

Pripravljaino delo za tak vodnik se je vrsilo tekom letosnjega in lanskega 
leta V »Slovenijanskem klubu za Ijudsko izobrazbo<<. Danes smo v toliko 
naprej,' da imamo o stvari v glavnem jasne nazore, tako da pojde delo urno 
izpod rok in da smemo upati, da izda »Prosveta« tekom letoSnjega leta 
vodnik vsaj za kakih 100 knjig. V podrobnostih je treba seveda se o 
marsiCem razjasnitve in zato bomo z veseljem upostevali vsak nasvet, kajti 
ce kje, velja tu pravilo, da vec Ijudi veC ve. 



Digitized by 



Google 



Stran 28. M L A D 1 N A Leto II. 



LISTEK. 

Slovensko vseu£iii§ko vpraSanje. V kratkem pride v dunajskem drzavnem 
zboru do razprave o vladnem predlogu za italijansko pravno fakulteto v 
Roveretu. Tu bo slo za zivljenske interese slovenskega naroda, ker bodo 
zahtevali Italijani za sedez svojega vseu5ili§£a Trst. Opozarjamo ponovno 
slovenske merodajne kroge, da tega nikdar ne pripuste. Na§e staliSce je 
izrazeno v lanskem letniku (str. 170) in to staliSCe mora zavzemati vsak 
Siovenec. Zdaj je obenem cas, da se spravi tudi na§e vseuCiliSko vpra§anje 
do razgovora v parlamentu. Slovensko in italijansko vseu£ili§ko vpraSanje se 
mora razre§iti vsporedno. Ali oboji ali nihCe. DrugaCe Cakamo lahko zopet 
desetletja in desetletja! 

Shod narodno-radikainega dijastva v Trstu. Deputacija narodno-radi- 
kalnega dijaStva se je predstavila voditeljem trzaskih Slovencev, imenoma 
dr. Gregorin-u in dr. Rybaf-u in jima razodela namero shoda v Trstu. 
Gospoda sta na§e odposlance . kar najprijaznejSe sprejela in jih zagotovila, 
da bodo trzaSki Slovenci z navdusenjem sprejeli narodno-radikalno dijastvo. 

„Prosveta". Kratki dobi velikonoCnih poCitnic odgovarja kratko delovanje 
>Prosvete* v tretji seziji. 5. velikega travna je bil prijateljski sestanek, 
katerega se je udelezilo nad 40 oseb. TovariS Fettich-Frankheim je 
poroCal: o vodniku za narodne knjiznice, tovaris Gregorin: o narodnih 
knjiznicah, tovaris JakliC pa: o samoizobrazbi dijaStva. — Zelo povoljno 
sta uspela izleta v tobaCno tovarno in mestno elektrarno v Ljubljani; ki sta 
se vrSila 12. in 15. malega travna. Med udelezenci — okoli 70, oziroma 
50 posetnikov, je bilo najveC dijaStva, pri drugem izletu precej uCiteljstva. 
Taki izleti imajo jako veliko vrlin; osobito na mlade du§e vplivajo z ugodno 
dusevno obzorje razSirjajoCo silo. — Neizbrisljive sledove sta pustili v Postojni 
predavanji tovariSa Groselja z dne 27. in 28. malega travna: »Izlet na 
luno in solnce* in »Konec sveta«. Udelezilo se je obeh predavanj okoli 
250 Ijudij, veCina inteligence. — Dne 30. pretecenega meseca je otvorila 
»Prosveta« V. potujoco knjiznico v Smartnem pri Litiji. TovariS Ribnikar 
je govoril »0 narodnih knjiznicah*. Pevsko drustvo Zvon* pa je ob tej 
priliki priredilo lep koncert. 

Podporna Clana „Prosvete** sta postala gospod dr. H. Tuma in gospod 
dr. ZbaSnik z letno podpornino 10 K. 

nSiovenski tehniCni klub" se osnuje v kratkem v Pragi. To je prva 
sr.mostojna organizacija slovenskih tehnikov, ker so bili dosedanji enaki 
klubi vedno v podroCju kakega drugega akademicnega drustva. Novemu 
klubu zelimo najlepsih uspehov, ki jih bo tudi lahko dosegel, 5e bo vodila 
£lane vztrajnost in resna volja, ie ne bo strankarski, ampak ce bo sluzil 
edino strokovni izobrazbi clanov. Kolikor smo dozdaj zvedeli, se bo izda- 
jalo tudi »Tehni5no pril6go<^ v kakem slovenskem Casopisu. 

Podporno drustvo za koroske slovenske visokosolce se je osnovalo 
minulega meseca v Celovcu. To je bila tudi ze skrajna potreba. Ako hocemo, 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADINA Stran 29. 

da ostane Spodnje KoroSko Slovencem, je treba poskrbeti za inteligenten 
posveten naraSCaj. Iz KoroSkega prihaja tudi relativno najmanj slovenskih 
akademikov, izvenkoroSkega naobrazenca je pa danes teiko pripraviti do tega, 
da bi se nastanil na KoroSkem. Poskrbeti bo treba tudi, da se ohrani srednje- 
soke slov. narodnosti in za to imajo skrbeti predvsem celovSka in beljaska 
slovenska inteligenca — ki naj i§ce ozjega stika s slovenskimi srednjeSolci 
— in pa koroSki slovenski visokoSolci. Novo dru§tvo priporoCamo topio 
vsem slovenski m rodoljubom v podporo. 

Kranjska gimnazija postaja pod vodstvom znanega ravnatelja Hubada 
vedno bolj klerikalen zavod s skoro samimi klerikalnimi profesorji. Od leta 
1900 dalje se nastavljajo za suplente ve^jidel sami Danii^arji in Zar.jani, ki 
ostanejo potem tudi na zavodu, doCim morajo neklerikalni suplentje, kolikor takih 
sploh pride na t^ zavod, navadno po enem letu oditi drugam, bodisi ze 
radi ravnatelja, ali pa drugih neznosnih razmer na zavodu. Tako je Sedaj 
na zavodu od 16 profesorjev 9 klerikalcev, katero Stevilo pa se s prihodnjim 
letom, kakor Cujemo, zopet pomnozi. Ti klerikalni profesorji so si vzgojili 
med dijaStvom ze celo vrsto svojih pristaSev in kar je §e huj§e, denuncijantov, 
ki Crnijo potem pri njih svoje kolege in neklerikalne profesorje. Tako se 
vzgajajo znaCaji! Kar se tiCe Solskega pouka, moramo reCi, da se za sploSno 
izobrazbo dija§tva, kar je vendar namen gimnazije, ne stori pray niCesar. 
DijaSki knjiznici (slovenska in nemSka) sta skozi in skozi pomanjkljivi; 5e 
si pa dijak pomaga na kak drug na5in do kakih knjig, se mu to ne§tetokrat 
oCita in bati se mu je skoro disciplinarne preiskave. — Cuditi se ni, 
£e nam od vseh strani biv§i kranjski dijaki tozijo, kako jim je zai, da so 
Studirali kdaj na tem zavodu, kjer se niso druzega nautili kot par suho- 
parnih dat iz Solskih knjig in pa morda tudi krokanja. Tako je tudi §e sedaj. 
Ker jim je na eni strani prav vsaka nedolzna zabava prepovedana, na drugi 
pa nimajo tudi nikakih sredstev, da bi se v prostem Casu sami dalje izobra- 
zevali, zato ni Cuda, Ce se jih uda toliko in toliko pijaCi in drugim Skodljivim 
zabavam, ki peljejo, kakor najnovejsi sluCaji kazejo, do veCnih preiskav 
in mnogo§tevilnih ^karcerjev*. Da ne morejo te razmere dobro uplivati na 
zavod, je jasno in zato tudi isti od 1900. leta dalje rapidno propada. Saj 
se je zmanjSalo Stevilo dijakov v teh letih za celih 150. B, 

Neumestoa prepoved. Nedolgo tega kar je priredila >Akademija« v 
Kranju Ijudsko predavanje. Govoril je srednjeSolski uCitelj, bivSi suplent na 
gimnaziji v Kranju gospod dr. LonCar o delavstvu, Predavanja bi se bili 
radi udelezili tudi tamoSnji gimnazijci, a ravnatelj Hubad jim je to zabranil. 
Tako postopanje- nikakor ni opraviCeno in to tem manj, ker ravnateljstvo 
dovoljuje dijaStvu, da se sme udelezevati politiCnih klerikalnih priredb v 
Kranju. DijaStvu veC svobode! 

Ljubijansko uCiteijiSCe. Pi§e se nam: Posvetiti treba nekoliko pozornosti 
tudi Ijubljanskemu uCiteljiSCu kot zavodu, katerega delovanje je namenjeno 
v prvi vrsti Ijudski izobrazbi. Ta zavod ima namreC nedostatke, ki nikakor 
ne pospeSujejo razvoja na§ega srednjega Solstva. — Na tej Soli vlada 
velika protekcija. Razun tega imajo nekatere zenske u£ne moCi prevelik 



Digitized by 



Google 



Stran 30. M L A D I N A Leto II. 

upliv in delujejo v nemskem smislu. Sploh opazamo, da veje na tern, izkljucno 
slovenskemu naradu namenjenem zavodu prav na tihem nem§ki duh. V 
zadnji Stevilki .>>Omladine« ste se spomnili slovenskega knjizniCarja 
nemSko-nacijonalnega profesorja Peerza. — Letos sta bila vzprejeta 
dva Nemca iz KoCevja, popolnoma neveSCa slovenSCine. Kako moreta neki 
napredovati na zavodu, ako ne razumeta glavnega uCnega jezika! Da moreta 
sploh shajati je pripisovati le veliki protekciji nemSkih profesorjev. — Na 
uCiteljiscu pouCuje profesor G. nemsko stenografijo. Sicer je vse koristno, 
Cesar se clovek nauCi, in gospodu G. bodo njegovi u£enci in uCenke 
gotovo hvalezni za njegov trud, a mnogo hvaleznejSe delo bi bilo, pouCevati 
slovensko stenografijo! To bi bilo tudi bolj primefno! Pri predmetih, 
ki se predavajo v slovensCini, bi se lahko uporabljala slovenska steno- 
grafija. A to je minimalno. Najvec truda napravljajo kandidatom in 
kandidatinjam prakticni nastopi ravno vsled mnoge pisarlje. Ti nastopi so 
seveda v ogromni veCini slovenski. Kako bi bil trud uCiteljiSnikom olajSan, 
ako bi znali slovensko stenografijo! §e mnogo ve5 bi jim koristila slovenska 
stenografija, kadar bi dokonCali svoje Studije. Saj bodo gotovo vsi, ki se 
bodo posvetili uCiteljstvu, sluzbovali na slovenskih Ijudskih §olah. Slovenska 
stenografija je uvedena zdaj na obeh gimnazijah in v viSji dekliSki §oli, da 
dela le ucitelji§ce izjemo, je zalosten dokaz za duh, ki veje na tem zavodu. 
Nase mnenje je torej, da se lahko brez Skode opusti nemsko stenografijo 
in se jo nadomesti s slovensko. Ako bi se pa morda tista dva KoCevarja 
rada udla nemSke stenografije, pa naj se je u£ita ali sama, ali pa naj 
izrazita svojo zeljo profesorju Peerzu. Ta bo gotovo drage volje prevzel 
pouk za svoja Ijubljenca, saj bo tema nasproti §e bolj nezenirano in 
brez ovinkov izvrSeval svojo misijo kot pridigar pangermanizma. — Za 
danes naj to zadostuje, saj bo itak se prilika, da osvetlimo razmere, ki 
vladajo na Ijubljanski pripravnici. M. 

Ravnatelj meSSanske sole v Krskem misli menda postati znani germani- 
zator profesor Peerz v Ljubljani. Caveant consules! 

Belgrajska uaiverza. Vsled sklepa srbske narodne skupSCine se je izpre- 
menila dosedanja belgrajska »Visoka §kola« v vseu5ili§5e. Predavanja na 
tej najmlajSi evropski univerzi so se priCela dne 7. aprila 1. 1. S tem je dobil 
srbski narod najvisje kulturno srediSCe in napravil v narodni osamosvojitvi 
znaten korak naprej. Srbska mladina, ki je bila dosedaj navezana na tuja 
vseu£ili§Ca, se bo vzgajala sedaj lahko doma in v materinem jeziku. Stevilo 
srbske inteligence se bo vsled tega brezdvomno pomnozilo, srbski narod 
bo kulturno napredoval. Srbom Cestitamo na tej pridobitvi, ki je obenem 
pridobitev vseh Jugoslovanov. 

Dunajsko vseuiilisCe je §telo v letoSnjem zimskem tecaju 8233 slusa- 
teljev; med temi je bilo 356 dam in 1930 izrednih sluSateljev in slusateljic. 
Stevilo sluSateljev na posameznih fakultetah se deli sledeCe: teologov 229 
(42 izrednih), juristov 3476 (315 izrednih), medicincev 1801 (755 izrednih), 
filozofov 2727 (838 izrednih). Pozornost vzbuja veliko Stevilo modroslovcev, 
ki je razmerno previsoko; iz Kranjskega n. pr. je studiralo 111 dijakov pi;avo- 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 31. 

slovje in 93 modroslovje, le 16 medicino. PriCakovati je, da bodo profe- 
sorska mesta v par letih prenapolnena. Sli^ne razmere vladajo tudi na drugih 
avstrijskih univerzah, v Gradcu n. pr. je bilo letos 97 teologov, 842 juristov, 
322 medicincev, in 609 filozofov. 

Slovenske uciteijice. Na zborovanju »Dru§tva slovenskih u5iteljic« je 
imela gd5. Ema 2erjav predavanje, v katerem je med drugim razvila tudi 
naslednje ideje: 1.) DruStvo naj ustanovi poljuden list slovenskim materam 
in dekletom, ki naj jim daje nasvete za vzgojo otrok in gospodinjstvo; 
2.) da se moreta sola in dom podpirati in spopolnjevati, naj uciteijice 
sklicujejo ob primernih Casih matere otrok in jim predavajo v tern smislu 
in se z njimi razgovarjajo ; 3.) uCiteljice naj podpirajo Ijudsko knjizniiSarstvo. 

Narodni kolek in „Druzba sv. Mohorja''. Pred par meseci je stavila 
>Prosveta<^ javno vpraSanje, kako je z onim njenim nasvetom in prosnjo, 
ki se je vposlala »Druzbi sv. Mohorja*, da dovoli da pobirajo poverjeniki 
pri razdajanju knjig od vsakega Mohorjana minimalen davek za druzbo 
>sv. Cirila in Metoda« v obliki narodnega kolka. Da ne pride vsled tega 
javnega vpraSanja v kako krivo \ui nasa druzba »sv. Cirila in Metoda« se 
iSutimo dolzne stvar objasniti: Prosnja je bila odposlana v Celovec, a 
*Druzbi sv.Mohorja* se ni zdelo vredno nanjo kaj odgovoriti. 
Mi prav objektivno cenimo zasluge »druzbe sv. Mohorja«, a ta njen nastop 
se nam zdi tolik Skandal, da bomo z vso energijo tirali stvar naprej, dokler 
ne dosezemo svojega namena. 

Drustvo slovenskih Casnikarjev in knjizevnikov se je osnovalo. Za 
predsednika je izbran dr. ZbaSnik, £egar dolznost je 5uvati druStvo, da ne 
postane enostransko politiJ^no gnezdo, mesto samopomoci. Menimo, da bi 
bila ena prvih dru§tvenih nalog gledati tudi nato, da dobi slovenska 
zurnalistika naraSCaj, ki bi bil vsaj deloma tudi zurnalistiCno visokoSolsko 
izobrazen. S samimi sicer izgubljenimi ekzistencami se tudi slovenska zurna- 
listika nikakor ne bi mogla povspeti na viSek. 

„Slovenska Matica'* je razposlala druStvene knjige za 1. 1904. Stevilo 
Clanov se jezopet skrCilo za 39. Med Clani opazimo kaj malo visokoSolcev, 
ravno tako soizginili iz letopisa dijaki-naroCniki. Tu bi bilo paC treba malo veC 
veselja in malo manj apatije. Stiri krone utrpi lahko marsikdo. Izmed slovenskih 
citalnic, bralnih in izobrazevalnih druStev, ki jih je danes nad 350, je naro- 
Cenih na MatiCne knjige le 82, torej niti ena Cetrtina. Med temi jih je le 
pet, ki nosijo privesek »katoli§ko«. To so paC znamenja, da ne razumejo 
na§a druStva svojega namena. NaroCajo se in nudijo svojim Clanom le Casnike, 
ki so dostikrat daleC od tega, da bi se Ijudstvo iz njih izobrazevalo, so 
Clani >bratov§cine« sv. Mohora, dasiravno ima gotovo vsak druStven iSlan 
Mohorjeve knjige, za Matico se ne zmenijo. To je slabo znamenje za na§a 
druStva. — LetoSnje MatiJJne knjige nam ugajajo. Primeroma so boljSe, kot 
druga leta. Prav bi bilo, da bi se za5elo enkrat tudi pri »Matici* zivahnejse 
zivljenje. Cudimo se dejstvu, da se obdeluje v znanstvenih knjigah, ki jih 
izdaja Matica, leto za letom skoro izkljuCno literarna zgodovina k vecjem 
§e zgodovina ali kaj sliCnega. Ali se pri Slovencih res ne mogla producirati 



Digitized by 



Google 



Stran 32. M L A D I N A Leto II. 

nobena druga znanstvena stroka ali so temu krivi »obziri<? V tem vidimo 
znatno napako, ki gotovo mnogo pripomore k temu, da kaze Stevilo MatiCnih 
udov vedno »minus«. 

V znamenju zivijenja se imenuje ravnokar izi§la knjizica, katero je spisal 
zalozil in izdal Ferdinand Lev Tuma. Na drugi strani knjige je pisateljeva, 
zaloznikova in izdajateljeva slika. Sapienti sat ! 

F. V. KrejCi: „Ndbozenstvi a modern! ideal eioveka'' je naslov knjigi, ki 
je izSla pred kratkim v Pragi. Vzbudila je v 5e§kih, predvsem pra§kih krogih 
izvenredno zanimanje ter bila prav kmalu razprodana. V njej razmotriva 
pisatelj versko vpraSanje in oznaCi sedanje svetovno naziranje moderne 
inteligence, oziraje se na raziskovanja najveCjih svetdvnih kapacitet kakor 
Goethe-ja, Lamarck-a, Darwina, Haeckela itd. Kakor se sliSi izide to delo 
tudi V slovenskem prevodu, kar je najiskreneje pozdraviti, ker se poda s 
tem slovenski javnosti res trezno in znanstveno razpravo tega tako pereCega 
vpraSanja. P—n. 

Poljudne broSure. Med Cehi je razSirjena knjizica »Ndrodni 
katechismus aneb co ma vSdgti kazdy Cech!« (Narodni 
katekizem ali kaj mora vedeti vsak Ceh.) V tej knjizici so navedena 
vpraSanja in odgovori res najbolj primitivnih stvarij, ki morajo biti paC 
znane vsakem Cehu, tako zgodovinski razvitek deSkega kraljestva (seve le 

V glavnih potezah), verstvo (zgodovinski momenti ceSkega bogosluzja, Hus 
in njega doba, tridesetletna vojska itd.) dalje geograficni pregled, obenem 
kratek poduk o samoupravi 5e§kih obCin, okrozij in dezel, drzavne institucije 
itd. — Enako knjizico potrebujemo pai! tudi Slovenci. Naloga, izdati tak 
»Katekizem« pripada v prvi vrsti »druzbi sv. Mohorja«. Naj bi ista mesto 
svojih vsakoletnih molitvenikov nudila — za izpremembo -- enkrat tudi 
tako res poduCljivo Ctivo svojim bralcem. Potrebno je, da pride taka knjizica 

V roke vsem Slovencem, v prvi vrsti nizjim slojem in to je le mogoCe, 5e 
jo izda imenovana druJba. Pripomniti je le, da bi morala biti knjiga pisana 

V res na'rodnem duhu. • P—n. 

„Wiener Volksbiidungsverein''. Iz porocila o obCnem zboru tega dunaj- 
skega izobrazevalnega drustva posnemamo, da se je izposodilo iz druStvenih 
knjiznic v minulem letu 1,244.000 knjig, da je priredilo druStvo 114 znan- 
stvenih predavanj, 43 Ijudskih koncertov in 34 recitacij. To so uspehi, ki 
jih ne bodo mogla nasa Ijudsko-izobrazevalna druStva seveda nikoli doseCi, 
ki nas morajo pa vendar vzpodbujati, da se nadaljuje med Slovenci zaCeto 
izobrazevalno delo. 

„Deutscher Schul?erein'S druStvo, ki ima namen germanizirati slovansko 
mladino, je izdalo v to svrho ze 10 milijonov, in praznuje v tekoCem 
mesecu svojo petindvajsetletnico. Slavnosti, ki se bo praznovala te dni tudi 

V Ljubljani, naj odgovore Slovenci s tem, da tem pozrtvovalnejSe podpirajo 
na§o Solsko druzbo sv. Cirila in Metoda! 



Oblastem odgovorcn Mihael Roiimrc. — Urednik Ciril Preiurl. — Izdaja konsorcij »Omladinc«. 
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 



Digitized by 



Google 



MILAN JAKLiC: 

„ABC" NASEGA GIBANJA. 

VoCigled trzaSkemu shodu je postalo pereCe na§e programsko vpra- 
§anje; zatorej hoCem izpregovoriti o tern predmetu. 
Kaj pa je program? 

• Program je v geslih izrazena idejna in socialna smer, 
ki se javlja v vsem kulturnem delu.« 

Kaj je na§e kulturno (duhovno in sjcialno) delo? 

Dosedaj se to delo kaze na dve strani : 1.) regeneracija inteligence 
potom duhovne, nravne in gmotne vzgoje dija§kega pokolenja, 
temeljeCe v prvi vrsti na samopomoCi, 2.) duhovna, nravna 
ingmotnareformacijaljudskihmas. 

V na§em gibanju tiCita torej dva elementa: dijaSko-intenzivni in sploSno- 
narodni ali ekstenzivni. — Prirodno je, da si dij^aStvo, katero se zaveda, da 
je vazen Clen v narodni organizaciji, izdela nazore o vsestranskem polozaju 
naroda, torej narodni program in theoria. Umljivo se mi zdi, da v smislu 
tega programa posega tudi v narodno prakso, tem umljivejse pri nas, kjer 
vsled sploSne narodne zaostalosti in vsled duhovne onemqglosti starejSe 
generacije inteligentov absolutno nedostaja kultur.nih delavcev, — Cetudi ni 
najbolj metodiSka in najplodovitejSa ta stran dijaSkega dela. Zategadelj 
izrazam to misel, da mora nase gibanje, dijaSko gibanje osredotoCiti 
glavno svoje delovanje v dijaSki masi, v reSevanju dijaSkega 
vprasanja po teoretiSki in praktiski strani; saj le-to je vazen del 
slovenskega vprasanja. 

Ali pa je na§e dosedanje kulturno delo koristno in aktualno? 

Vsekako; koristno in Casovno v dvojni smeri! PrviC: na§ narod tiii 
ze lep 5as v krizi, v sociaini bolezni, ki vzbuja v mnoglh (tudi v takoimenovanih 
vodilnih krogih!) neutemeljen pesimizem in samomorno • razpolozenje, ki 
zopet slabo upliva na krizo in jo veCa. Ta kriza, ki se pojavlja na vseh 
kulturnih in socialnih organih narodnega zivljenja (politiSka, znanstvena, 
gospodarska, literarna itd. organizacija, zurnalistika itd., dijaStvo itd.) je pred 
nekaj leti med dijaStvom kot odpor, kot protest vzbudila novo napredno 
smer, ki je nastopila v imenu radikalne afirmacije Slovenstva 
proti njega negaciji bodisi v smislu propadajoCega nacionalizma (liberalnega), 
bodisi v smislu rastoCega klerikalizma. Nova smer je kmalu izpoCetka obrnila 
pozornost na dva znaCilna momenta naSe narodne krize: na degeneracijo 

3 



Digitized by 



Google 



Stran 34. 6 M L A b t NA leto 11. 

inteligentnih in konservatizem Ijudskih mas; postavila si je cilj: radikalno 
prerojenje obeh osnovnih elementov, ki na nju sloni vse slovensko narodno 
zivljenje. 

Po drugi strani se na§e gibanje zaveda, da si more mal, zakasnel 
narod le na ta na£in zagotoviti svoj narodiji obstanek, da dohiteva in 
dohiti naprednejSe narbde v njih kulturnem razvoju. — NajsploSnejSi moderni 
kulturni proces je socializacija kulture. Kultura (drzava, narodnost, gospo- 
darstvo, pravo, veda, verstvo, nravnost, umetnost) se v novem veku podruzabija, 
socializuje; na le po svoji tehniki in formi (tisek, komunikacije — populari- 
zacija, demokratizacija itd.) temveC tudi v svojem jedru in bistvu: vse kulturne 
betve se lotevajo bolj in bolj svojih socialnih nalog in funkcij — moderna 
kultura se poroCa s £love§tvom. Po svoji konkretni strani pomenja ta proces, 
ki §e daleC ni dovr§en, da postajajo delezni kulturnega 2ivljenja predvsem 
tisti, ki so bili doslej od njega izkljuCeni — milijoni . . . Kultura v vsej svoji 
polnoti postaja njih last, veC, njih posest. — Za slovensko narodno taktiko 
nastaja vazen problem, vaina naloga: v tem kulturnem procesu dohiteti 
druge narode in jih prehiteti. NSSe gibanje se je zavedlo te naloge v vsem 
nje obsegu : pospeSiti in organizovati kulturno socializacijo v naSem narodu 
in na podlagi te mobilizovati vse sile in silice, zlasti priprosto Ijudstvo za 
narodno akcijo: izvesti torej socializacijo narod ne prakse. 

S tem je dano tudi na§e demokratiSko, bolje Ijudsko staliSCe, 
ki hoCe preko napak in nedostatkov Ijudstva napredovati; dano je tudi 
na§e razmerje do odkrite in neodkrite slovenske demagogije, ki organizuje 
najslab§e Ijudske instinkte v CloveSki prirodl in ki zlorablja nase Ijudstvo 
kot golo sredstvov samopaSne svoje namene. 

To je V glavnih potezah bilanca nasega kulturnega dela. 

In konCno: kaj je tega kulturnega dela idejna smer, kaj torej programska 
formula, pod katero moremo spraviti vse na§e napredno gibanje? 

Abstrakcija in generalizacija naSega dosedanjega kulturnega gibanja in 
prizadevanja vede k programskemu geslu: Revizija narodnega programa 
V smislu moderne filozofske in socioloSke situacije, Ta formula, 
ki toCno precizira i na§ cilj s perspektivami za prihodnjost i nase razmerje 
do slovenske javnosti, do dosedanjega slovenskega kulturnega dela, je ena in 
edina smotrena osnova in abstracto, na kateri moremo et in concreto et in 
praxi dalje zidati. 

Na§e gibanje §e ni stabilizovano ; je pa5 gibanje, ki kipi in vre v njem 
eel kompleks raznorodnih idej. Malo ustaljenosti, malo ujasnjenosti! Da £esto 
ni metodiSko in ne ekononfsko se takisto ve: vse kipi in vre . . , Da v praksi 
nismo dosedaj dosegli kdove kakSnih uspehov — Student je ze po naravi" 
bolj teoretik kot praktik. Ali da smo si vstvarili §e tako malo teoretiSkega 
temelja, to je naSa Ahilova peta; temu moramo posvetiti svoje sile ! 

Ce sem sedaj obrazlozil, kaj je na§ program, smem tudi povedati, kaj 
na§ program ni, ne da bi si s tem nakopal ime >zanikovta«, ki Cloveku 
tako rado na plec^ih obvisi ... 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 35. 

Na§e programsko geslo ni ne nacionalizem, ne radikalizem. 
Precej smela trditev taka, zlasti v oCigled dejstvu, da se je to dosedaj 
§ablonsko podajalo za program, podajal se je namesto kruha — kamen.. . 
Nacionalizem - radikalizem . . . kamen . . . MilejSa, a na videz paradoksna 
postane trditev, Ce z naglasom pristavim, da smo i narodni (afirmacija 
slovenstva; torisCe na§e socialne prakse: na§ narod!) i radikaini (izkoreninjenje 
zla na narodnemu telesu!). Ali to §e daleC ni nacionalizem - radikalizem. 
ObraCam se torej proti postopanju, ki ho5e z nekakim hokuspokusom 
verbalne interpretacije pritresti nacionalizem-radikalizem na beli dan. Toda 
o tem prihodnjiC! 

H.: 

VSEUClLISKO VPRASANJE V DRZAVNEM 
ZBORU. 

Dne 13. maja se jevrSilo v poslanski zbornici prvo branje vladne 
predloge o ustanovitvi samostojne pravne fakultete z laSkim uCnim 
jezikom v Roveretu. Ker se je o tej priliki tudi mnogo govorilo o 
slovenskem vseuCilisCu, je treba, da se tudi mi z njo bavimo. 
Kakor je bilo a priori jasno, so italijanski poslanci enoglasno protestirali 
proti Roveretu in zahtevali Trst za sedez fakultete. Njih govornik je v svojem 
utemeljevanju ponavljal stare argumente, ki baje govore za Trst. Pri tem se 
je seveda spretno izognil dejstvu, da Trst ni zgolj italijansko mesto in da 
kot sedez iredentistiCnega gibanja ni primeren za vseu5iIi§ko mesto — seveda 
nihCe rad ne pljuje v lastno skledo. A 2e smo sliSali zastopnika istih 
Italijanov, ki nam v Trstu ne dovolijo niti jedne Ijudske Sole za 2000 slo- 
venskih otrok, reci: »Kar se Slovencev tiCe, jim nikakor ne odrekamo 
pravice, da dobe lastno univerzo v Ljubljani«, — se priCno Cloveku res 
me§ati najnavadnejSi pojmi! — Pesek v oCi! 

Izmed Slovencev je govoril poslanec Plantan. Razvijal je stare vzroke, 
ki govore proti ustanovitvi italijanskega vseu5ili§£a v Trstu in kOnCno 
povdarjal potrebo reSitve slovenskega vseuCiliSkega vpraSanja. Novega ni 
povedal. Dvomimo sicer, ali je liberalna stranka poslala svojega najboIjSega 
govornika v boj za slovensko vseucili§i!e. Njegov govor sicer v zbornici ni 
dosegel priCakovanega vtisa, a tem veCji upliv je imel na slovenske liste. 
»Narod« in »Slovenec< sta si ze 14 dnij v laseh, kdo je pravzaprav izdal 
slovensko vseuciliSko vpraSanje. »Slovenec« je iztaknil, da je nemsko-slovenska 
zveza kriva, da so liberalci izdali slovensko stvar ter zahtevali le zakonitega 
zajam£enja ustanovitve slovenske pravne fakultete in ne ze v jeseni cele 
univerze v Ljubljani. »Narod« pa je natanCno pouCen, da so klerikalhi 

3* 



Digitized by 



Google 



Stran 36. 0MLADM:NA Leto 11. 

poslanci izdajice, £e§ da nameravajo v odseku prodati slovensko vseu£ili§ce 
proti zviSanju duhovniSkih plaC. Tako jim je baje ukazal — Lueger. Take 
otroCarije so tern bolj smeSne, ker bi bilo sedaj pac bolj na mestu, da se 
potom resne diskusije slednjiC natanCno • fiksirajo in formulirajo slovenski 
postulati in da se jih slozno tudi izvede. 

Naucni minister H artel je ponavljal stare vladne izgovore o pomanj- 
kanju uCiteljev in o gmotnih tezavah, ki baje ovirajo vlado, uresniciti vseu£iliske 
zahteve posameznih narodov. Giede stovenske zahteve je dejal, da se hoCe 
V proraCunskem odseku obSirneje z njo baviti. 

Vazna za nas je izjava ministrstva, da mesta z nacionalno meSanim 
prebivalstvom a priori niso primerna za vseu5ilis5a in da se vlada radi tega 
tudi ne more odIoCiti, da bi postavila projektirano laSko fakulteto v Trst, 
»kajti Trst ne stoji na popolnoma itaiijanskiii tleh*. Izrazil je tudi svoje 
pomisleke, Ce§ da se boji, da bi ne postale v kratkem v Trstu enake razmere 
kakor v Inomostu. 

Zanimiv je bil govor socialnodemokratskega poslanca Ellenbogna. 
Razvijal je misel, da se more veCnim nacionalnim borbam odpomoCi le na 
ta naCin, da se da vsakemu narodu prilika, da svoje moCi v svojem delo- 
krogu samostojno razvija in se slednjic re§i narodnostno vpraSanje potom 
nacionalne avtonomije. Da je ta nacin resitve najsigurnejsi in bi 
najbolj odgovarjal kulturnim potrebam posameznih narodov, tega mnenja 
smo tudi mi. Prej ali slej se bodo morala avstrijska narodnostna vpraSanja 
re§iti na ta nacin: treba bo le §e pocakati tistega Kolumba, ki najde dosledno 
izpeljan in praviCen sistem narodne avtonomije v Avstriji, ki je tako gosto 
posejana z manj§inskimi otoki. 2alibog smo zastonj prii^akovali, da nam 
dr. Ellenbogen razbije to Kolumbov.o jajce. — Da imamo tudi Slovenci ireden- 
tistiCne teznje in da se unemamo za ustanovitev velikohrvatske drzave, smo 
prvi£ zvedeli iz ust soc. dem. poslanca. 

Poslanec dr. Ploj je podal izjayo, da se ne upira ustanovitvi itaiijanskega 
vseuCiliSCa na popolnoma laSkem ozemlju, da pa zahteva istocasne ustanovitve 
slovenske pravne fakultete. — Vladna predloga se je izrociia proracunskemu 
odseku, kjer pride sredi junija na razpravo. Iz vsega tega se vidi, da so se 
slovenski poslanci bore malo pobrigali za slovensko vseudlisCe. Govorilo 
se je mnogo o »junktimu« med italijansko in slovensko zahtevo, danes pa 
je ze skoraj gotovo, da ne bo delal ta >junktim« vladi sivih las, niti oviral 
uresniCenja italijanske zahteve, ker bo ostal najbrz le na papirju. Cas bi bil 
§e, mogoCe je §e, ako postopajo vsi slovenski poslanci s primerno enerzijo. 
Umestno bi bilo pa tudi, da se dvigne dijastvo in da se oglasi brez razlike 
struj zopet za svoje skupne, opravif ene zahteve. Izrabiti je treba vsa sredstva, 
kajti nevarnost je, da bomo prazni odSli. §e enkrat torej: Caveant consiiles! 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 37. 



B. VOSnJAK : 

NARODNI IDEALIZEM. 

Crez leto bode trideset let, kar je preminul v Gorici dr. LavriC, eden 
najznaCilnejgih zastopnikov dobe naSega narodnega idealizma. To 
bi bil zares nekak jubilej, ki bi nas spominjal, kako daleC je za 
nami doba taborov s svojim prekipevajoCim navduSenjem, s svojim 
toplim, distim, nekritiCnim in — pristavi se menda tudi §e lahko — nepo- 
litiCnim idealizmom. 

Stara istina je, da ustvarja vsaka doba veCinoma take moze, katerih 
naziranje in znaCaj odgovarja duhu onega Casa. 

Doba taborov je ustvarila poseben tip pozrtvovalnega, ognjevitega 
narodnjaka, ki je bil vse, pisatelj, liriJ^ni pesnik, agitator, politik in ako je 
bilo treba, pa §e umni zivino- ali sadjerejec. Delitve dela tedaj niso poznali. 
To je bil seve vzrok, da se je udomaCil usodepolen diletantizem. Delali 
bi pa oni dobi veliko krivico, ako ne bi brezpogojno priznavali one idealno 
etiCne podlage tedanjega Cistega in svetega idealizma, ki je bil poln 
vzvisenega poleta. 

Lavri5 ni bil hladno-preraCunjajoC, ostroumen politik. Custvo, ne 
razum, je bila gibna sila celemu njegovemu delovanju. Njegova impulzivna 
narava ni dopuSCala, da bi se klanjali razlogi, ki jih narekuje pamet, 
razlogom srca in Custva. Eden izmed protagonistov one dobe, eden 
izmed najodliCnejsih moz one dobe, je nekoC izjavil: Bill smo tedaj 
politiCni otroci. Nekoliko ostra je ta sodba, ali ona odkriva neko pre- 
znaCilno Crto. V teh besedah je izrazena neka naivnost, ki se ne boji 
zaprek, bojev in prevar, ona naivnost in vera v zmago ideje, ki karakterizuje 
vsako veliko gibanje. PoCetki so navadno mali, neznatni, prvi zagovorniki 
sami sicer verujejo v tajno silo svojih stremljenj, ali obupen je njih polozaj 
in mala je juna§ka Ceta. Ali ni bilo treba prvim borilcem za slovenski 
preporod mnogo takega naivnega idealizma, ki je povzroHl, da so bill 
slepi in niso videli, da je vse proti njih gibanju, da ta mali narodiC nima 
ne svoje zgodovine, ne literature, ne politiCne samostojnosti, da je, kar se 
tice geografi5ne lege, v takem opasnem polozaju, kakor noben drug narod 
srednje Evrope? HeroiCno in smelo je bilo, da se niso zbali vseh teh 
neskonCnih tezav. Prvi uspehi so dokazali, da so zadeli v zivo, da ima njih 
ideja pravo zivljensko mo5. Naravno, da je bila zaCetkom slovenska stranka 
prava kmetska stranka, ki si je na dezeli priborila najprej veljavo. Gibanje 
se je sirilo in lazi-nem§ki duh mest na Slovenskem je moral kapitulirati 
pred nara§£ajocim uplivom slovenske narodne misli. Ista usoda, ki je zadela 
Prago, je Cakala tudi Ljubljano. Bodoci zgodovinar slovenskega spcialnega 
in stanovskega razvitka bode gotovo rdeCe podCrtal oni dan, ko je bil 
izvoljen Ambroz prvim slovensklm zupanom Ljubljane. Tega dne je bil 



Digitized by 



Google 



Stran 38. O M L A D I N A Leto II. 

polozen temeljni kamen v slovenskem stanovskem razvitku, tega dne so lahko 
vzkliknili narodnjaki: Imamo meSCanstvo! 

S kratkimi besedami oznacujoCi vso duSevno sredo, ves milje, v katerem 
so • se razvijali mozje, kakor LavriC, smo pretrgali karakteristiko njegove 
osebe. S celim ognjem svoje du§e udan idejam, ki so ga preSinjale, ni bil 
Lavri5 skrben in vzoren gospodar. Tuji mu menda niso bili samo hladni 
nauki in zakoni narodnega gospodarstva, zanemarjal je tudi svoje lastno 
privatno gospodarstvo. Pomena denarja ni znal ceniti, razdajal je vse, kar 
je imel, in dasi po poklicu ugleden odvetnik, ni imel vi^asi ne beliCa v 
zepu. Pisarna njegova je bila v veliki sobi, ki je bila obenem tudi spalnica. 
Ni bil prijatelj reda in bil je navadno jako zanemarjeno obleJ!en. Vse te 
Crte spominjajo na ono zunanjo genialnost, po kateri so se nekdaj radi 
odlikovali dolgolasi liriki, pisatelji in zgovorni tribuni Aristidovega kora. 

Izredno je Ijubil mladino, jo vnemal in navduSeval. Na gimnaziji je 
poduCeval slovenske dijake v retoriki. To dejstvo postavija v pravo luC 
njegovo individualnost. Bil mu je najbrz lasten oratoriCni patoz, ki gotovo 
danes ne bi ve5 uCinkoval v oni meri, kakor nekdaj v dneh narodnega 
navduSenja. Ves ta patoz je bil soroden duhu dobe taborov. Ta patoz pa 
tudi ni bil ponarejen, ni bil hiinjen, ampak je prihajal iz globoko 5ustvu- 
jo£e, zlate du§e. Svobodomiseln je bil po celem svojem naziranju in preSinjala 
ga je §e ona Ijubezen do svobode, ki je koreninila v predmarCnem 
absolutizmu in je bila posledica trdega policijskega rezima. Samovoljno je 
konSal svoje zivljenje, segel je po revolverju, kajti zdravnik mu je rekel, da 
postane slep. Za njegovo nemirno in agilno naravo bi bil to straSen udarec 
in izbral si je raje smrt. 

Dobo taborov bi smeli imenovati dobo idealnih politikov, domoljubnih 
pesnikov in rodoljubnih filologov — slavistov. Domovina, muza in rodni 
jezik, to troje je bilo znaCilno za celo dobo. Gospodarski problem je ostajal 
popolnoma v ozadju, kajti gmotne zadeve so se dozdevale idealistom §est- 
desetih in sedemdesetih let preumazane, premalo pesniSke, da bi jim bilo vredno 
odkazati mesto v javnem zivljenju. PriSlo je do preobrata, idealizem taborov 
se je nekoliko umaknil treznemu premiSljevanju o gmotnem polozaju celega 
naroda. Za£elo se je delati na to, da se Slovence gospodarsko okrepi in 
osamosvoji. Snovali so se denarni zavodi, v katere je pritekalo precej 
denarja. Led je bil prebit. Nastopil je Cas, ko se je greSilo v nasprotni 
smeri, ko je zavladal drug ekstrem kot v dobi taborov, razvila se je 
hipertrofija gospodarstva. Izrabljalo se je gospodarstvo na nereelen nai^in v 
strankarske svrhe. Uspehi gospodarskega delovanja pa morajo biti le tedaj 
koristni, ako je vse delo izraz gospodarskih potreb, ako iniciativa ni priSla 
od zunaj, ampak ie je dalo povod k delu socialno zivljenje samo. 

Dobi brezmejnega navduSenja je sledila sedanja doba brez entuziazma in 
velikih ciljev. Realizem sedanjosti zahteva, dadanasnja mladina nikdar ne zgreSi 
poti, ki pelje k razumevanju celega kompleksa novodobnih socialnih prikazni, 
da je ne prevzame le idealizem dobe, ki je za nam!. Ne zivimo vec v Casu, 
ki bi bil tako primitiven, kakor je bil tedanji. Ne pozabimo pa, da je §e 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADINA Strati 39. 

vedno nereSen problem malega naroda, kakrSen smo Slovenci, da je obstoj 
slovenskega naroda v opasnosti. Za tak boj, kakrSen se pripravlja in se bode 
izbojeval med Dravo in Adrijo, treba je precej onega kristalno Qstega 
idealizma dobe taborov, one tedanje naivnosti in vere v zmago, drugaCe 
je vse izgubljeno. Ni treba, da bi pogreSal tak idealizem le za trenutek onih 
krepkih realnih tal pod seboj, ni treba, da bi postal solzav in jokav. V 
svesti, da so mu dejanske razmere najkrepkejSi zaveznik, mora lezati njegova 
sila. Naloga mladine bodi, spajati vso gore^nost nekdanjega idealizma z 
zahtevami kruto realne sedanjosti. 

K. SkAPIN: 

POMENU VZGOJE IN IZOBRAZBE NARODA. 

Slovenci smo narod brez zadostnih in dobrih Ijudskih Sol, brez srednjih 
in brez visoke Sole. NaSe viSje in najviSje Solske oblasti so v rokah 
po veCini nam nenaklonjenih tujcev, ki vedo zamoriti v narodnih 
vzgojevateljih ono vstrajnost, ki bi bila sposobna vzgajati naSe 
Ijudstvo V pravem, sedanjemu stanju 51oveka odgovarjajoCem duhu, da bi 
bil sposoben vsprejemati od rojstva do smrti nove hrane, novih idej, ki bi 
ga grele tudi v starosti. Vsak svobodomiselnejSi pojav se mora zatreti in 
na njegovo mesto mora stopiti formalni ,birokratizem, ki vzgaja Ijudstvo za 
stroj drzave, cerkve in posameznih izvoljencev. Ta drzavna in cerkvena — 
dobro premiSljena — vzgoja dela na umeten naCin v naSem narodu sloj 
gospodov in hlapcev, med kojima je veCja razlika in silnejSe nasprotstvo, 
nego med dvema popolnoma razliCnima narodoma. 

Ta vzgoja prehaja konCno v zile naSega naroda, v druzine, druStva ter 
se vmesuje v posamezniku. Kdor le koliCkaj opazuje naSe Ijudstvo, vidi, da 
se ta naCin drzavne in cerkvene vzgoje pojavlja na naSem i^loveku, kmetu 
in tudi inteligentu. To je ona lastnost naSega Ijudstva, ki se z vsemi Stirimi 
brani novemu ter zagovarja staro. NaSe Ijudstvo je tako, da ga ne prepriCaS 
z razlogi, dejstvi; je po veCini nesposobno naglo izpremeniti svoje prepriCanje, 
loCiti se od svojih predsodkov. Treba mu je dolgo zdrave hrane, ki mu 
§e-le zamore izpremeniti njegovo naravo, da bo le-ta sposobna za sprejemanje 
tudi drugih, nego po cerkvi in drzavi ukoreninjenih mu misli. 

Cerkveni klerikalizem vzgaja narod suzenjskim, dela ga nesposobnega 
za daljSi razvoj ter mu jemlje elastiCnost pri delu. Je nekaj naravnost 
hudodelskega v oni cerkveni morali, ki smatra delo kot kazen za greh in 
ne za prvo in najvaznejSo, sladko-vzviSeno dolinost, po kateri Cuti flovek 
toploto skupnosti z ostalimi milijoni in milijoni v nepretrganem, vednem 
delu nahajajoCih se celic vesoljstva in sredstvo, edino sredstvo priblizevanja 
k boljSi bodoiinosti Clovestva. MoC narave je sicer silnejSa, krepkejSa nego 



Digitized by 



Google 



strati 40. OMLADINA Leto IL 

vsi umetno oziroma protinaravno stvorjeni jezuitski, nezmotljivi in edino 
pravi stavki lazimorale. Ta moC narave ne pusti zatreti vzviSenega Cuta, da 
je delo sladko. Mislite si pa stariSe, ki bi otroku od prve mladosti vcepljali 
misel, da je delo kazen za greh: alf bi se otroku ne zastrupil kai zivljenja? 
Narod, ki bi vsesal v kri in meso nacela klerikalizma, je prej ali slej obsojen 
k poginu — gospodarskemu in moralnemu. Njegovi nazori o zivljenju in 
vaznosti istega, o druzini in njenem vzviSenem poklicu, o Soli kot delavnici 
CloveStva, so taki, da zastrupijo telo in du§o naroda, ki se jih oprijemlje 
— klerikalizem ne sprejema najjasnejsih zakonov vesoljstva, izkljuCuje razvoj 
in napredek istega. Zanj je to, kar je, dobro in nima se nadomestiti z 
boljSim. Oziroma §e bolje: on no£e niti vsega sedanjega, ampak se zateka 
kot k pravim in edino dobrim oblikam druzbe k srednjemu veku in njegovim 
fevdalnim redom. Bi£, grma^da je njegovo idealno sredstvo vzgoje. Papezeva 
nezmotljivost sega v nezmotljivost posamezne cerkve, zastopnika posamezne 
cerkve, njega cerkveno in izvencerkveno, zasebno in javno zivljenje. Njegova 
politika — politika z ozirom na cerkveno hierarhijo — izreka anathemo nad vsako 
drugo politiko. In ker se ta anathema motivira z verskega staliSCa, je umevno, 
da se V imenu klerikalne politicne vere, strasti, dogajajo hudodelstva, ki 
najbolj obsojajo popolnoma zgreseno metodo nezmotljive klerikalne 
politiCne vzgoje. 

Kako drugaCna je stvar, ako pokaze prava, temeljita, na natanCnem in 
kritiCnem opazovanju narave, na veliCastnem delovanju njenih veCnih zakonov 
sloneCa vzgoja J!loveku, poedincu naroda, da je v vesoljstvu in njega 
posameznih delih, v gmotni kakor duSevni naravi veCen razvoj in napredek, 
da prehajamo iz slabega v dobro, iz dobrega v bolj§e, iz boljsega v popol- 
nej§e in da smo tudi mi delavne osebe tega veCnega procesa. 

Kaj je posledica nezmotljivost! v mislenju in delovanju, naj-si leta 
prihaja od kjersibodi? Prva in direktna posledica je izkljuCitev vsakega 
razpravljanja, pretresovanja zivljenskih vpraSanj, koristi in dobrote CloveSkih 
naprav. To je lastnost, ki je najbolj nasprotna sedanjemu stremljenju 
demokratizovanja in socializovanja Cloveka in njegovega dela. Klerikalizem 
po svojem bistvu izkljuCuje vsako obliko parlamentarizma in njega dalj§i 
razvoj V demokratiCno Ijudsko zastopstvo na podlagi enake volilne pravice. 

Klerikalizem ubija naCelno vsako enerzijo. Svetnikom se proglaSujejo 
Ijudje, najegoistiCneje zasledujoiSi bozje izveliCanje, ne brigaje se za bliznjega, 
naj le-ta zdihuje pod kruto palico gospoda. Klerikalizem hoCe imeti Ijudi 
srednjega veka, sposobne zlesti na stopnice kleti in tarn preziveti, prelenu- 
hariti svoje zivljenje. Ni torej dvoma, da morajo klerikalna naCela privesti 
narod, ki se jih oklepa, neizogibno do gospodarskega in moralnega propada. 
Zato je prvo, da se narod, ki hoce ziveti in ustvariti svojo zgodovino, priCne 
otresati z vsemi stirimi klerikalne vzgoje ter isto nadomescati z zdravo,' teCno 
vzgojo in izobrazbo, sloneiSo na gmotnem in dusevnem razvijanju vseh sil 
naroda, na izobrazbi, ki dvigne Cloveka intelektuelno, cutno in volno. 

Drugi narodi si ze nekaj Casa sem postavljajo kot prvo in najvaznejso 
nalogo: lastno vzgojo in izobrazbo. Sola je pricela zavzemati med njimi 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 41. 



prvo mesto. To Solo pa razSirjajo na zivljensko Solo, kjer naj se u£i ne-le 
deCek do 14. leta, ampak odraSCenec, moz in tudi starec. Kako ti narodi 
nadkriljujejo gospodarsko in moralno ostale narode, ki niso §e reSili narodnega 
vzgojevalnega in izobrazevalnega problema na zdravi podlagi, nam kafejo 
dejstva. Anglija, Amerika in Danska stoj6 tu na prvem mestu, ker zavzemajo 
pri njih izobraievalna druStva, javne knjiznice in enake izobrazevalne in 
vzgojevalne naprave prvo mesto. ObCine ustanavljajo iz obCinskega pre- 
mozenja Ijudske knjiznice, v katerih posveti flovek svoj prosti £as svoji 
izobrazbi, vzgoji. Danski kmet se ima zahvaliti poviSani izobrazbi, tako zvanim 
kmetskim (selskim) visokim Solam za svoje sedanje dobro gospodarsko stanje. 

V zadnjih letih je priCelo tudi pri nas prihajati na dan vpraSanje nove, 
zivljenske izobrazbe in vzgoje naroda. PriCelo se je uvidevati, da s starimi 
sredstvi, staro vzgojo, ne dose2emo nidesar, da narod gospodarsko in 
moralno pada. Napredek drugih narodov nas je prisilil, da se u£imo tudi 
mi. Clovek — ki pozna dalekosezno moC izobrazbe in vzgoje, nje posledice 
na delavnost in enerzijo, na toploto nravnosti in oporo te nravnosti v boju 
za zivljenje, — vidi tudi, da se gre tu za zivljensko vpraSanje naroda. Ako 
se bomo uCili, izobrazevali, vzgajali, obstanemo, 5e ne izginemo. Da se celo 
velik narod ne more razvijati, ako mu manjka izobrazbe, se vidi na Ruskem. 
Tudi tu so muzikoljubi v strahu za obstoj naroda, v oHgled naraSCajoCega 
priseljevanja tujcev v Rusijo in njih politiCne in gospodarske premoCi. 

Vsi narodi, ki so prekoraJ!ili stanje, ko so se dozdevali za nezmotijive 
in popolne in ki so sprejeli nove svetovne nazore o razvoju in napredku 
vesoljstva in posameznih delov istega, se oprijemljejo izobrazbe kot edinega 
vodila na poti v bodoCnost. In mi naj bi delali izjemo? Tudi naSa reSitev, 
tudi naSa bodocnost je v izobrazbi in vzgoji razuma, Cuta in volje vsakega 
posameznika in s tem celega naroda. Veliki angleSki mislec Carlile je rekel: 
»Da umira dlovek, ki ima sposobnost nauCiti se kaj, v nevednosti, nazivljem 
zaioigro*. In Alexander Humboldt pravi: »Z znanjem prihaja v Ijudstvo 
migljenje in z miSljenjem vaznost in mo5«. 

Izobrazba mora preiti v duSo naroda, nje naj bo delezna vsaka narodova 
celica. Ker so plodovi vsake narodove celice v korist organizmu naroda in 
ker je narodov organizem odvisen od zivih celic, ki tvorijo njegov agregat, 
bo ta le takrat dober, popolen, ako bo vsaka narodova celica zavedno, 
razumno porabljala svoje moCi v korist sebi in narodu. Postavi na mesto 
izuCenega delavca v tovarni, ki dela s stroji, s tipkami, neizuCenega, nevednega: 
§e tu, kjer opravija nad polovico dela stroj, opazi bistro oko strokovnjaka, 
da se je v celo zivljenje tovarne vrinila neizkuSenost, nevednost, neznanje. 
In V narodovej neskonCno zlozeni, zivi tovarni naj bo brez pomena, so li 
narodove zive tipke, ki same delajo, opiljene, izkuSene, zavedne ali ne? 
Ugladiti, opiliti je treba tedaj vse dele narodovega stroja. Izobrazba je bila 
do sedaj bolj aristokratiCnega znaCaja. Premalo se je povdarjalo demokrati- 
zovanje izobrazbe, vzgoje, razSirjanja iste med najSirSe sloje naroda. Vzrok 
temu je bila neprava, povrgna izobrazba voditeljev naroda. Govorilo se je 
mnogo, delalo malo. PeCali smo se z visoko burno politiko, male, toda tem 



Digitized by 



Google' 



Stran 42. OMLADINA Leto IL 

blazilnejSe, prospesnejse politike, razSirjatija plodov kulture med Ijudstvo, 
tega nismo poznali. Zaradi tega nas je bolelo in nas §e boli. Leka, zdravila 
do sedaj nismo poznali. Iskali smo istega v strupih in ne v naravnem, 
krepilnem, zdravem sredstvu: izobrazbi in vzgoji naroda. To zdraviino zeliSCe 
naj prodere v vsako ko5ico. To je edini in pravi lek, ki ozdravi polagoma 
in polagoma one neStete kuzne kroniCne bolezni, povzroiiene po strupeni 
srednjeveski jezuitski vzgoji. Le to zdravilo o5isti narodov organizem onih 
parasitov, ki razjedajo kot- rja male narodove duse ter ovirajo njih razvoj 
in izpopolnitev. 

Ko preveje to spoznanje vse narodne pedagoge, ko bodo ti edini o 
ogromnem zivljenskem pomenu prave izobrazbe in vzgoje in o sredstvih, s 
katerimi bi se jo doseglo, se-le takrat se priCne pripravljati ona etapa 
narodovega razvoja, ko bo narod sam delal svobodno, zavedno na podlagi 
jasno naCrtanega programa svojo bodo5o lep§o zgodovino. §e-le tedaj bodo 
pripravljeni narodu predpogoji one krasnejSe bodoCnost', o koji smo sanjali 
ze dolgo V frazah, nesposobni jo vdejanstviti. 

GILBERT POTRATO: 

IZRODKI NA NASEM LITERARNEM POLJU. 

Letos praznujemo tristoletnico slavnega Spanskega romanopisca Miguela 
Cervantes-a. V vseh mogoCih varijaciah se poje slava mozu, ki je 
zivel V bedi in umrl v pomanjkanju ! 

Res, vreden je ta moz slave, katero uziva. Stotero jo zasluzi, 
kajti njegovemu geniju se je posre5ilo to, Cesar niso mogli izvrSiti tedanji 
Spanski politiki in diplomatje, dasiravno so imeli na razpolago vsa sredstva, 
katera nudi oblastnikom absolutizem : zatreti literarno kugo, ki je poplavljala 
tedanji romanski svet, zatreti in iztrebiti one neslane proizvode bolehne 
domiSljije, slovite vitezke romane. 

Kvarljivi upliv takega Ctiva nam kaze Cervantes na glavnem junaku 
svojega romana, na Don Quijotu, kateremu je neprestano citanje takih 
romanov popolnoma zmesalo glavo. in sedaj vprasamo : All nimamo v na§i 
dobi analogne prikazni? Se-li ne producira v naSem £asu romanov, ki bi 
enako kvarljivo uplivali na maso kot oni na Spanskem? 

Gotovo! In tu zaCenja nasa povest. 

Ni dolgo tega, kar nas je osreCila neka Ijubljanska knjigarna s tako- 
zvanimi »Schundromani«. 

Ce se ne motim, je izSlo do sedaj pet romanov. Vsak roman obsega 
obligatnih sto zvezkov in velja 10 goldinarjev, toraj 10 krajcarjev zvezek. V teh 
romanih se opisujejo 5udovite zgodbe, trpljenje visokorojenih gospa, uboji, 
umori, tatvine, uprizorjene z rafinirano tatinsko tehniko, goljufije in vsa mogoCa 
in nemogoca pustolovstva, neverjetne Ijubimske spletke in sto drugih reCi. 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADINA Stran 43. 

Kak namen je imel paC izdajatelj, ko je jel izdajati te romane? 

Gotovo ni ime! namena, nuditi narodu primernega Ctiva, podpirati 
mlade talente, skrbeti za razvoj in procvit slovenskega slovstva. 

Imel je edino umazani, sebiCni namen, napolniti si svojo prazno ger- 
mansko malho in z znano brezstidnostjo in brezvestnostjo zastrupljati na§e 
primeroma §e nepokvarjeno Ijudstvo. 

IzSli so ti romani in se z neverjetno hitrostjo razSirili med narodom, 
posebno v ve5jih trgih, industrijalnih krajih in mestih. Kaj sledi neposredno 
iz tega? Kje se je speCalo • najveC te umazane robe, v katerih slojih 
prebivalstva? 

Jasno je, da med tovarniSkimi delavci in delavkami, med sluzkinjami, 
dijaki nizjih razredov in kon£nb sploh med razumniStvom debelejSe vrste, 
torej ravno med Ijudmi, ki so si vsled socialnih razmer pridobili §ir§i duSevni 
obzor in si vsled tega zel6 Ctiva, njim primernega Ctiva. In tu so tudi ona 
ugodna tla, kjer zanje brezvestna Spekulacija najveC zlata in zastrupija 
Ijudstvo, ki je itak izpostavljeno veliko bolj kot kmetsko nevarnosti, da se 
ugonobi duSevno in vsled tega tudi telesno.*) 

VpraSamo se, kako deluje to Ctivo na razum in srce Citatelja? Vzbujena 
domiSljija vsesava vase z neko mrzliCno pohlepnostjo te nenaravne, ostudne 
slike, kjer se za navidezno lepim izrazom, za ganljivim, pretresljivim prizorom 
skriva strup, ki razdira nepokvarjeno miSljenje. PosreJ!ena tatvina in podrobno 
opisovanje, kako se je izvrSila, vzgaja naravnost k tatvini in je nekako 
navodilo, kako se ima krasti, goljufati. Isto je z Ijubimskimi prizori. Morda 
poreCe kdo, da tak roman pri vsej svoji nenaravnosti in vseh nedostatkih 
vendar v ,svojej celoti ugodno upliva na Ijudi, ker zadene konCno krivca 
vendar zasluzena kazen in je torej roman v celoti vendar moraliCne vrednosti. 
A treba upoStevati, da nima skoro nihCe celote v mislih, da niti v sanjah 
ne pade nikomur v glavo, da bi razmisljal o* tendenci romana. Vsakdo in 
posebno maloizbrazeni se spominja le posameznosti, slik, ki se mu vtisnejo 
V spomin in ki mu, ker so ravno brez vsake logiCne zveze nanizane druga 
na drugo, razburjajo domisljijo, kvarijo naravni okus in ga narede nespo- 
sobnega, uzivati kaj resniJ!no lepega, blazilnega, vzgojevalnega in poudljivega. 

Je §e drugi moment, ki je eminentno kvarljiv! 

Posledica Citanja takih romanov je povrSnost in vihravost v Citanju. 
Ljudje, navajeni takega £tiva so nezmozni brati pazno, premi§ljeno in poCasi. 
Brzo obraCajo liste, da pridejo ko hitro mogoCe zopet h kaki krvavi sceni, 
h kakemu nenaravnemu, malo verjetnemu prizoru. To je dejstvo, katerega 
ne more nihCe zanikati. Za vzgled samo en slucaj. Neka znanka iz Trsta, 
ki Cita veCinoma le ^Piccolov« podlistek, mi je rekla, da je Manzonijev roman 
»I promessi sposi« silno dolgoJ!asen. Seveda se ne more vglobiti zenska, 
ki celo zivljenje ni brala niC drugega kot romane, v katerih mahajo vedno 

' *) Neverjetno, a kakor se nam poroda, resnidno je dejstvo, da celo »Citalnica* v 

Spodnji §i§ki izposojuje knjige kakor >Beradeve skrivnosti*. Da odbor tako malo pozna 
namen Citalnice, si nabavlja in izposojuje take knjige, je obialovati. Opomba ured. 



Digitized by 



Google 



Stran 44. OMLADINA Leto II, 

s krvavimi sekirami, kjer ropotajo verthajmski kljuCI in vekajo izpostavljeni 
otroCki kneginj in grofic, v dtivo in Cutiti lepote takega umotvora. 

In tu je ona kvarljivost, ono neizmerno zlo, ko postane J^lovek nespo- 
soben za boljSe Jtivo in mu je tako zaprta pot k visji izobrazbi, k CiSi^enju 
okusa potom zdravega Ctiva. 

In tu bi rabili tebe, slavljeni Cervantes, da bi, kot nekdaj dcTma na 
Spanskem, ugonobil literarno kugo in pokazal literarnim bolham in njihovim 
pokroviteljem pot, ki vodi iz slovenskega ozemlja v lep§e, sreCnejse kraje. 

Vstaja nam vpraSanje: In kaj je z dojbrim Ctivom? Imamo-li dosti 
knjig na Slovenskem, ki morejo resniCno koristiti bralcem? Je-li kapital, 
katerega se izda v ta namen, uspeSno nak)zen? Odgovoriti moramo, da le 
deloma. 

Druzba sv. Mohora izdaja vsako leto po §est knjig, od katerih jili ne 
prereze polovice redno vsako leto niti 10®/« naroCnikov. Navadno sta to 
dva molitvenika in zgodbe svetega pisma, ki so imele, dokler so bile v 
rokah dr. Lampeta, v razlagi dokaj micnega, ki pa v sedanji obliki pridigajo 
sveto resnico, da so darovi duha zelo neenako razdeljeni. 

Koliko mrtvega kapitala, koliko potroSenega denarja in papirja, ki 
sluzi veCinoma v nesalonske namene. Ce bi se ti molitveniki brali, sploSno 
brali, bi ne §kodili, §e manj pa koristili. Ker se pa ravno ne ber6, je skrajno 
nespametno, ravnati tako z zaupanim denarjem. 

Koliko bi se Ijudstvu lahko koristilo z izdajanjem resniCno dobrih in 
koristnih knjig! Kar se je dobrega izdalo, pripoznamo in to tvori s knjigami 
»Matice Slovenske* in deli naSih pisateljev in pesnikov inventar potujoCih 
knjiznic >Prosvete«. Ako se hoCe podpirati stremljenje tega in sliCnih druStev, 
ki imajo namen Siriti med narodom izobrazbo in ga prlvesti na visjo stopinjo 
omike, to pa predvsem potom ctiva, bo treba, da zaCnemo tudi pri nas v 
smislu velikega §panca boj proti nekterim literarnim izdelkom in nekaterim 
^loznikom. In v tem nas prav ni6 ne moti, naj si bodo zadnji nemski 
judje ali slovenske bratovScine. 

LISTEK. 

Iz Oradca se nam poro5a: 20. maj 1905 je v zgodovini razvoja slo- 
venskih akademikov sploh in graSkih posebej vsekakor velepomemben dan. 
Ta dan je pokazal, da se slovensko dijaStvo lahko poyzdigne nad razburjene 
valove politicnega vrvenja, da v znamenju visjih smotrov lahko nastopa 
ramo ob rami. 

Akademicno tehnicno dru§tvo »Tabor«, ki je spravilo v grasko slo- 
vensko inteligenco in posebno v graSko dijaStvo v kratki dobi svojega 
obstanka toliko zivljenja, si' je stavilo kot jedno najglavnejsih nalog, da se 
V »vseuCiliskem odseku* organizira vse grasko slovensko dijastvo. Pogajanja, 






Digitized by 



Google 



Leto IL OMLADlNA Stran 45. 

ki so se vrSila v to svrho z drustvima >Triglavom« in »Zarjo«, od strani 
»Triglava« izkraja niso imela ugodnega uspeha. Stvar se je vlekla cele 
mesece, dokler se ni izvrSil v naziranju »Triglava« tej svrhi jako ugoden 
preobrat. . Z navdusenostjo so se lotila sedaj vsa tri druStva priprav za 
omenjeno organizacijo. Iz vseh treh drustev se je izvolil pripravljalni odsek, 
ki se je petal s tern vpraSanjem. Uspeh tega delovanja je bii sijajni shod 
vseh graSkih siovenskih akademikov, ki se je vrSil po § 2., dne 10. maja. 
Sklicatelj in predsednik mu je bil bivsi predsednik »Taborja« g. cand. phil. 
Ivan Ozmec. Navzoia sta bila gg. vseuciliSka profesorja dr. Murko in 
dr. Strekelj in akademiki iz vseh treh akademicnih dru§tev. Pripravljalni 
odsek je odlo5il svojim tlanom tvarino, o kateri naj poroCajo na tem 
obCnem zboru. 

Gosp. cand. phil. Lovro PogaCnik (Zarja) je poroCal o gmotnem polozaju 
siovenskih akademikov, razmotriVal vzroke slabih razmer in govoril o naCinu 
po katerem bi se dalo dijaStvu pomagati, posebno o ustanovitvi »Slovanske 
menze* v Gradcu. 

Gosp. stud. phil. Dav. BeraniC je govoril o nacinu, kako naj dijastvo 
vsestransko deluje za na§o Solsko dru§bo >Sv. Cirila in Metoda«. 

O slovanskem bolniskem druStvu je poroCal gosp. stud. phil. Albert 
Kramer; dokazal je z raCuni, da preti temu prepotrebnemu drustvu v 
najkrajsem casu pogin in govoril o ustanovitvi novega, slovenskega bol- 
niSkega druStva. 

Vsa ta vprasanja so se izrocila odboru v premislek in pretresovanje. 

NajvaznejSi pa je bfl govor gosp. cand. phil. Ivan Jane: »0 natinu in 
namenih naSe organizacije*. Lo5ijo nas naziranja, a narodni in stanovski 
oziri nas morajo vezati. Med narodne naloge spada v prvi vrsti skrb za 
slovensko vseuCiliSce, raz§irjanje vseuCiliSke ideje med narodom in delovanje 
V prid nasi solski druzbi. Med stanovske naloge spada skrb za ohranitev 
akademicne prostosti, re§itev gmotnega vprasanja in ustanovitev slovenskega 
bolniskega dru§tva. 

V »odbor graSkih siovenskih akademikov« se je izvolilo 9 Clanov, iz 
vsakega druStva 2 odbornika in 1 namestnika. V predsedstvu, ki ga je 
odlocii zreb, se vr§e redoma predsedniki druStev *Tabor«, »Triglav«, »Zarja«. 

V skiepnem govoru izraza gosp. cand. phil. Jane zeljo, da bi misel 
skupne organizacije prodrla tudi v dijaStvo drugih mest in med slovensko 
obCinstvo v domovini. — a — 

Dostavek urednistva. Z zadoSCenjem pozdravljamo ta korak 
graSkih akademikov. To nam je dokaz, da je skupno postopanje mogoCe 
m da se najdejo vendar §e vezi, ki vezejo Ijudi razliCnih naziranj v skupno 
in edino Ceto in ki jih vodijo v boj za skupne koristi. Posameznik pri tem 
niC ne trpi, skupnosti pa §e opomoremo. KonCnemu apelu se pridruzujemo 
tudi mi, ne da bi pri tem kaj popustili od svojih nacel. Sloga v gotovih 
toCkah je mogoCa, treba je le resnosti in dobre volje. 

Enketa podpornih drustev za slovenske visokosolce. V treh vseutiliskih 
mestih, na Dunaju, v Gradcu in v Pragi imamo podporna dru§tva za slovenske 



Digitized by 



Google 



Stran 46. OMLADINA Leto 11. 

' 

visokoSolce. Lepa je naloga, ki jo vr§e ta dru§tva; marsikateremu dijaku so 
ze pomagala, da je lahko dokonCal svoje Studije. Kljub temu ni za ta druStva 
Onega zanimanja, ki ga zasluJijo. Najbolj zalostno in sramotno je pai da se 
jih ne spominjajo pogosto niti oni, ki so prejemali za £asa svojih Studij 
podporo, ki so jim ravno ta druStva omogoCila danaSnjo eksistenco. Drugo 
zlo je, da je pogosto tezavno, podpore tako razdeliti, da bi jih vedno prejeli 
najbolj potrebni in najbolj vredni. Ker je eno kot drugo vpraSanje postalo 
pereiie, ziasti ker se Stevilo slovenskih visokosolcev od leta do leta veCa, 
so se seSIi dne 19. aprila t. 1. na Dunaju zastopniki vseh treh druStev k 
skupni enketi. Pri tem so sklenili, da naj vsa tri druStva koiikor hiogoCe 
enotno postopajo in sprejeli naslednja vodila: 

Vsako podporno druStvo sestavi seznamek nekdanjih podpirancev ter 
se obrne do vseh tistih, ki so ze v primernem gmotnem polozaju, naj po 
moznosti podpirajo druStvo ter tako povrnejo prejete dobrote. 

Vsako podporno druStvo zalozi obrazce proSenj z izkaznico o prosilCevih 
razmerah, ki jo mora prosilec izpolniti vselej, kedar prosi. Ti obrazci se 
dajejo prosilcem brezplaCno na razpolaganje. V izkaznici bodi tudi razpre- 
delek, ali je prosilec ze dobival podpore kakega drugega slovenskega pod- 
pornega druStva. (SliCne obrazce je izdalo akad. dru§tvo *Slovenija« in so 
jih morali nje Clani ze letos prilagati proSnjam.) 

Podporna druStva dajejo v posebnih sluCajih podpore tudi absolventom, 
ki se pripravljajo za sku§;ije. 

K tem vodilom, ki se nam zde primerna, bi dodali radi §e par opomb. 
Kakor se je ze veCkrat povdarjalo, je naravnost dolznost vsakogar, ki je bit 
kdaj podpiran in ki je v dobrem polozaju^ da povrne, kar je prejel. Kdor 
bi tega ne storil, zasluzi da se ga v 5asopisju javno ozigosa. Zato bi zeleli, 
da bi druStva uspehov, ki jih bodo potom te akcije dosegla, ne obdrzala 
zase, ampak jih objavila v 5asopisju. 

Skrbeti bo treba tudi in dobiti primerno jamstvo, da se bodo obrazci 
toCno izpolnjevali, da se tu ne bodo vrSile nerednosti. Zato bi bilo mogoce 
dobro, ako bi imela podporna druStva zaupnike iz dija§kih ali drugih krogov, 
ki razmere posameznika kohkor toliko poznajo. 

Ker podpirajo dijake poleg podpornih druStev tudi razliCni drugi (ziasti 
denarni) zavodi, bi svetovali, naj se obrnejo podporna dru§tva tudi do teh 
s proSnjo, naj bi jim poSiljali tudi ti sezname podpirancev. S tem se izognemo 
temu, da bi eden in isti dobival ve£je podpore od raznih strani, drugi niCesar. 

V ostalem pa zelimo, da bi bil uspeh enkete 5im veCji. 

Shod narodno-radikalnega dija§tva v Trstu se vr§i najbrze 6., 7. in 
8. septembra. Prva dva dneva bodo predavanja o raznih dijaSkih vpraSanjih, 
narodno-radikalnem programu in Ijudski izobrazbi, zadnji dan pa se name- 
rava prirediti v trzaSki okolici velika Ijudska veselica. 

Ferialna narodno-radikalna dijaska drustva, ki bodo tudi med prire- 
ditelji sestanka, bodo v istem casu priredila v razliSnih vaseh trzaSke okolice 
do deset poljudnih znanstvenih predavanj, da tako tudi praktiCno pokazejo, 
kar se bo na sestanku teoretiCno razpravljalo. 



Digitized by 



Google 



Leto It. M L A D ( N A Stran 47. 

Srednjeiolci in nas shod v Trstu. Iz srednjesolskih krogov se nam 
pi§e: Zadnja »Omladina« je sporoCila, da priredi narodno radikaino dija§tvo 

V velikih poCitnicah svoj I. shod v Trstu. Tudi slovenski abiturienti namera- 
vamo prirediti sliCen sestanek v Ljubljani, nakaterega naj bi priSli abiturienti 
iz vseh slovenskih srednjih Sol. AH bi ne bilo dobro, ko bi se oba ta dva 
sestanka zdruzila v enega in bi se mi abiturienti pridruzili va§emu sestanku 

V Trstu! Ljubljana, kjer se nameravamo mi sestati, je za sliCne prireditve 
sploh indiferentna in jih takorekoC prezira, kar nam kazejo vsakoletne 
slabo obiskane abiturientske slavnosti. Ce napravimo shod, hoCemo od njega 
tudi kaj imeti. Ljubljano po veliki ve5ini vsi ze poznamo in nam zato ne 
more nuditi niCesar novega. Drugje sestanka sami napraviti ne moremo, 
ker bi temu nasprotovale ovire za nas prevelike. Vse kaj drugega bi zato 
bilo, 8e bi se pridru2ili abiturienti vaSemu sestanku v Trstu. Trst nam je 
skoro vsem doceja §e neznan in nam more zato nuditi veliko ve5 kot 
Ljubljana. Poleg tega moremo od vaSega shoda pridobiti veliko veC, kot 
pa Ce bi bili sami riied seboj. Kar se tiiie denarnih sredstev, menim, da bi 
nam ta tudi za Trst ne delala posebnih tezav, zlasti, Ce bi uporabljali na 
poti svoje zdrave noge in obilo prostega Casa, ki ga bomo imeli po maturi. 
PriporoCam zato, tovarisem, da o tem premiSIjujejo in se morda po mojih 
besedah tudi ravnajo. K, 

Schillerjeva slavnost in naSe srednje Sole. NemSki narod je slavil 
prefeklega meseca stoletnico smrti enega svojih najveCjih pesnikov. To je 
fisto naravno, kar Stejemo vsakemu narodu v Cast, it se spominja svojih 
velikih moz. Tudi slavi vsak narod svoje pesnike po svoje: celovSkim 
Nemcem n. pr. se je zdela Schillerja najbolj vredna proslava to, da so 
razbivali §ipe. Slavili so s kamenjem; vsak po svoje! To priCa le, da 
Schillerja ne umejo in da je zanje zastonj zivel. Nas pusti to mirne. Ne 
razburja nam tudi krvi, Ce se je dvignilo vse »c. kr.« in ne >»c. kr.« avstrijsko 
NemStvo, da slavi pesnika s tem, da kaze s prstom na Ijubo mater Germanijo 
in da kli5e »HeiU nemSkemu mostu od Belta do Adrtje. To je njih stvar, 
mi nismo policija! Upreti pa se moramo in protestiramo odloCno, da se je 
sililo slovenske dijake, biti za Stafazo pri tej vsenemSki slavnosti. In da se 
je to zgodilo, tega so krivi nekateri gospodje, ki se sicer priStevajo Slo- 
vencem in stoje radi v prvih vrstah. Na Ijubljanski realki in na c. kr. I. drz. 
gimnaziji se je sililo slovenske dijake, da so morali biti navzoCi pri tej 
slavnosti. Ravnatelj Junowicz se je sicer izgovarjal, da on tega ni ukazal, 
dejansko se je vrSilo, krivi so torej profesorji (?). Ce so se slovenski realci 
uprli, so storili prav. Gospod gimnazijski ravnatelj SenekoviC pa se niC ne 
izgovarja; o njem je tedaj pribito, da so morali pod njegovim uplivom in 
na njegov ukaz posluSati slovenski dijaki dr. Wedana in druge*. Kako pride 
gospod SenekoviC do tega, nam ni znano. Visjega ukaza gotovo ni dobil, 
ker bi ta drugaCe veljal tudi za druge ravnatelje kranjskih srednjih Sol. Ker 
se ze Steje v nekaterih krogih L drzavno gimnazijo kakor tudi realko za 
»nem§ko posest*, naj bi ze proslavljala Schillerja tista Ij^opica nemSkih 
dijakov, Slovence naj bi se pustilo na miru. Gospod ravnatelj je tudi dobro 



Digitized by 



Google _ 



$tran 48. OMLADINA Leto II. 

vedel, — za tako naivnega ga ne smatramo — s kakimi nameni slave 
Nemci Schillerja. Ce je tedaj sam pripomogel in silil slovenske dijake k tej 
vsenemski slavnosti iz lastnega nagiba, je to zanj kot Slovenca nedopustno, 
ce se je pa uklonil prvi sapici, ki je privela z Bleiweisove ceste, — na§e 
iskreno pomilovanje! PremrL 

Nekaj „voni I. Staatss^ymnasium''. Hude in dolge boje so bili in se 
bijejo uCenjaki o vpraSanju, kdo je bival pred nami Slovani v naSih dezelah. 
Eni branijo in zagovarjajo misel, da smo Slovani ze od pamtiveka lastniki 
dezel, ki jih imamo zdaj, drugi pa se potegujejo za to, da je tukaj prebival 
pred nami tuj narod — narod Keltov. Ali vstal je sredi profesorskega zbora 
na§e gimnazije moi, ki ima v tern oziru svoje lastno mnenje! Vstal je in 
razlagal to svoje Specijelno uJenjaSko prepriCanje dijakom nekega visjega 
razreda kot edino pravo in mogoCe, prav kot bi govoril »ex cathedra*. Drage 
volje bi mu pustili ve3elje, ko bi s tem ne usiljeval slovenskim dijakom 
napaCnih nazorov, ko bi ne deduciral takih zakljuCkov, ki se morejo poroditi 
le V logiCni glavi nem§kega Sovinista! Da, dotiCni g. profesor je Nemec, 
German, priSel je s cesarskega Dunaja in se pi§e za doktorja Wedana. 

Ta doktor torej je trdil pri svojem predavanju, da so imeli najprej 
Germani v posesti sedanje zahodno-slovanske dezele in da so se Slovani 
naselili tod potem, ko so se Germani umaknili. Toda germanski profesorjev 
duh se ni zadovoljil s to trditvijo; stopil je §e korak dalje in izjavil z vso 
nemSko brezobzirnostjo vpriCo slovenskih dijakov, javno v Soli, da je nemSko 
prodiranje proti vzhodu — »historisch begrtindet*. In pri tem se je skliceval 
na analogen pojav v zgodovini, da je namred Aleksander Veliki prodiral 
proti vzhodu v Perzijo, potem pa da je nastopil odpor in da so vzhodni 
narodi tiSCali nazaj proti zahodu. In to svoje izvajanje in dokazovanje je 
gospod doktor koniial rekoC: 

„Das (mislil je nemSko prodiranje proti vzhodu) mUssen sie sich 
gefallen lasse n!" 

Da hoCe nemSki profesor tako vcepiti dijakom krivo naziranje, da si 
drzne opraviCevati nemSki program in delati propagando za nemSko idejo: 
to je impertinenca! S tako modrostjo bo zel viharno pohvalo na vsenemSkih 
slavnostih v kazini, pri slovenskih dijakih pa bo zgubil spo§tovanje in 
zaupanje v njegovo znanje! 

AkademiCna »Antiduelliga« na Dunaju je imela ustanovni shod dne 
20. maja t. 1. Pristopilo je k drustvu ze mnogo dijakov iz vseh strank. 
Priglase za vstop sprejema in daje eventualna pojasnila phil. Mirko Boziii, 
Dunaj, XIII., Buchfeldgasse 1. 

Presernov spomenik postavijo v Ljubljani menda meseca avgusta. Opo- 
zarjamo ze sedaj dijaStvo na to narodno slavnost, zlasti ze iz tega vzroka, 
ker nas takrat obiSCejo v beli Ljubljani nasi 5e§ki kolegi. 



Oblastem odgovoren Mlhael Bo^Ancc. — Urednik Cirll Proinrl. — Izdaja konsorclj .Omladine*. 
Tisk J. Blasntkovih naslednlkov v Ljubljani. 



Digitized by 



Google 



SLOVENSKI ABITURIJENTI IN AKADEMIKl 



Vjednem letii delovanja -Prosvetc- sti se razbili vsi dvnmi o potrehnnsti 
all iicpotrchiiosti tc organ izacije: dru§tvo, ki si najde uspesen 
delokrog, je potrebno. 

Povzdigniti slovenskn dijastvo in izobrazevati sloveiiski tiarod, 
je lirnki profrram -Prosvete'. V knliko smo doscgli prvi namen, se deloina 
Ddtegt^je statisticnenui oznaCcnju, deloma javnema pt^ruciUu a tudi priziianio, 
da celega programa se nismo izyrSilL Tako druStvena knjiznica^ v katero 
nabiraino strokovno literatiiro» ki je potrebna Ijudskemii izobrazevalcu, 
daleko se ni popolna. kakor iudi se ni znnnstvenili potiijocih knjiznic, ki bi 
stovenskim srednjesolcetn spopulnjevale njihove Solske knjiznice. To pripade 
sledecemu gotovo boljSe situiranemu letu. Osnovali smo 5 Ipidskih knjiznic 
Sistem se je obneseL Stevilo bralcev naSili knjiznic je relativno tako visnko, 
kakor se po soglasni statlsHki uparabe Ijiidskiii knjiznic vseh drugifT narodov 
ni dale pri£!akovati* iz potujocih bodo nastale stalne knjizntce. 

NaSa predavanja, (^sobito n a z o r n a , morenio smatrati za vseskoz 
posretena. Upastevali smo, da to ni le najvisje, arnpak tiidi najtezje sredstvo 
Ijndskega izobrazevaica. Izvrsten uspeh je iinelo 6 izletov v razna industrijalna 
podjetja, Ako 5e omenimo, da je ze prvo leto, kar je nd Prosvete- uvcden 
narodni koiek, iz njega doSIo nasi §olski druJbi nad 8000 K, more to navdati 
prijateije Prosvete* le z zadovoljstvom. 

• Prosveta- stoji izven politike, S politiko te *nepolitike« upa, da za 
svo] narod najve^ doseZe. Stara pesem, o »prntiverskem* in — kakor se iz 
tega nelogitno sledi: — •demoralizujo5eni» boju je inorala zopet na nder» 
ko je nekaj na§ih pre da van j Sirilo znanstvene nazore o naravi. Oboje seveda 
po krivem. Morala je rezultat socijalnih odnosajev, izliaja torej iz Ijiidi. 
Temeljiti more le na resnicL Kaj je resnicno v naravi in driizbi, to spoznati 
in po tern urejevati svoje ravnanje, to je solidna pot, pu kateri hofemo 
povzdigniti moralo v svojem narodu* 

Ta nacela, ki se jib drzi •Prosveta*, ki vedno npoSteva vzgojevalno 
pravilo, da se izobrazevalec dosledno oziraj ira to, kaj je primerno Izobraznemu 
stanjn Ijudstva, niso agresivna. a resnici se bodo moral i drugi hoCeS nnCeg 
prilagoditi. 

TovariSi! Stevilo potrebnifi delaveev za naloge »*Prosvete' je neomejeno. 
Ponrnozite nage redke vrste z mladimi in krepkimi silami. Na zdar! 

Za odbor *Prosvete«r 
Adolt Ribnikar, predsednik* Qregor 2erjav, tajnik. 



Digitized by 



Google j 



Stran 50. OMLADINA Leto 11. 



G. RATZENHOFER: 

POMEN IN CILJI SOCIJOLOGIJE.*) 

(Prevedel B. H.) 

Socijologija je znanost, ki se peCa z medsebojnimi Clo- 
veSkimi odnoSaji; njena naloga je najti temelje soci- 
jalnega razvoja in pogoje za sploSno blaginjo CloveStva. 
Socijologija naj popelje delo za pospeSevanje obCnega blagra iz 
naivnega empirizma do zavestnega £ina. Ona naj bo za socijalni blagor to, 
kar je medicina za telesni blagor. Mesto vladajodega socijalnega mazaStva naj 
nastopi znanstveno utemeljeno ravnanje. V pieteklosti so konfesije in cerkve 
smatrale za svojo nalogo urediti socijalne odnoSaje; za istim stremi od 
nekdaj politidna avtoriteta (drzava). Ker pa je praktiCno delo obeh le redko- 
kedaj doseglo sploSni blagor, se je polastila Spekulacija reSitve tega vpraSanja. 
Platon in Aristotel sta socijologa, kterih dialektidni modroslovni sestav 
(sistem) sega Se do Hegla. Ker pa je to »Cisto« umstvov^nje malo vplivalo 
na medsebojne CloveSke odnoSaje, so zaceli Ijudje raziskovati socijalne 
pojave, da bi iz empirije Crpali nauke. Seveda so se morali medsebojni 
CloveSki odnoSaji v svoji celoti §e-le razdeliti na posamezne 
panoge raziskavanja. Nekatere take stroke so se ze dalj Casa raziskavale; 
to velja posebno o zgodovini, v koUkor je kronoloSko opisovala socijalni 
razvoj, zlasti z ozirom na politiCni in kulturni eksistenCni boj posameznih 
narodnostij. OdljCno delo te specijalizacije je dalje raziskavanje na gospo- 
darskem polju, katero je pridel Adam Smith. Polagoma se je polastilo 
specijalno raziskavanje vseh bistvenih pojavov v socijalnem zivljenju, kakor 
religije, nravnosti, prava, kulture itd. — pa tudi vseh njihovih dejanskih 
vzrokov, kakor klime, bivaliSCa, plemena, statistiCnega elementa socijalnih 
pojavov itd. — tako, da imamo danes komaj pregledno mnoiino zakljuCkov 
takih raziskavanj. 

Seveda se je vsled teh specijalnih preiskovanj sploh §e-le mogla razviti 
znanost o medsebojnih 51ove§kih odnoSajih; toda s poCetka so zakrivala fa 
raziskavanja bistvo in metodo socijologije. Ba§ ta veda, ki je podala gradivo 
za socijologijo, ji je bila zaJ!etkom sovrazna. Da to razumemo, moramo 
upoStevati, da se je pridruzil opazovanju socijalnih pojavov, ki se je pricelo 
V XVin. stoletju, nov duSevni pokret, vplivnejsi, znanstveno vse staro uniCujoC, 

*) Z ozirom na predstojeCi triaski shod prinaSamo v naslednjem Clanek, ki govori 
o bistvu.in ciljih socijologije. Clanek je prevod govora, ki ga je imel znameniti nem§ki 
socijolog Ratzenhofer lansko leto na svetovnem kongresu znanostij in umetnostij v St. 
Louisu. Govor je bil rezultat temeljitih predStudij, na podlagi katerih je hotel Ratzen- 
hofer sestaviti obseien sistem socijologije — ialibog ga je prehitela smrt. V tern govoru 
je hotel podati v lapidarnih besedah sistem in program svojega bodoCega velikega dela. 
— Izmed Ratzenhoferjevih del omenjamo : Wesen und Zweck der Politik, als Teil der 
Soziologie und Grundlage der Staatswissenschaft 1893; Soziologische Erkenntnis 1898; 
Der positive Monismus und das einheitiiche Prinzip aller Erscheinungen 1899; Positive 
Ethik 1901; Die Kritik des Inteiekts 1901. 



Digitized by 



Google 



Leto 11. M L A D I N A Stran 51. 

pokret, ki je vzbudil in izpopolnil na eksaktni podlagi prirodoslovne 
vede. Njih raziskavanja so navezana na specijalizacijo v preiskavanju drob- 
nega sveta in se pri tern opirajo na matematidno gotovost. Dasiravno so veli- 
kanski napredki prirodoslovja zasluga ba§ te metode, lezi vendar — (kar je 
sicer unrljivo, pa vendar obsojanja vredno) — v tern neka jednostranost, ako 
se pripisuje samo tej metodi ves napredek, pa se pri tern pozablja, da ni samo 
ona povzroiila vsega CloveSkega napredka, ampak integracija idej in doznanje 
temeljnih idej.*) Nikdar hi Darwin ne bil preiskaval biologije, 5e bi ne bil 
ze od zaCetka popolnoma preprican o enotnosti pokolenja vseh organizmov, 
in predno se je zaCelo drobno delo astronomije in geologije, se je postavila 
Kant-Laplacejeva teorija, ki je §e danes znanstveno neomajana. S tem, da 
zapostavlja danaSnja specijalizujo^a teorija pomen temeljnih idej, principov, 
sistematiCnosti, bi bila gotovo spodkopala zivljenske pogoje socijologiji, ki 
stremi po skupnosti, ie bi bilo sploh mogoCe vstaviti razvoj 51ove§kega 
spoznavanja . . . - 

Clovek stremi od nekdaj po vseobde veljavnih zakonih; temu nagonu 
se tudi specijalizujoCa znanost ni mogia ustavljati; imamo zato veliko lite- 
raturo, v kateri stremijo strokovnjaki vsak s svojega jednostranskega staliSca 
priti k sintezi o socijalnem razvoju. Stojec na zgodovinskem, nacijonalno- 
ekonomskem, statistiCnem, pravno-filozofskem, filolo§kem, bioIoSkem, antropo- 
loSkem, geografskem staliScu, skuSajo najti ti strokovnjaki osnovne nauke o 
socijalnih odnoSajih: seveda brez uspeha, ker se socijologija ne da induktivno 
izpeljati samo iz ene teh razliCnih strok, marveC le iz vseh. Ce samo jeden 
teh znanstvenih faktorjev izostane, je ze socijoloSki zakljuCek napaCen, kakor 
5e se izpusti v matematiCni formuli predznak. 

Zakoni socijalnih odnoSajev se dad6 spoznati ravno tako, kakor zakoni 
svetovnega mehanizma samo, ako se pregledajo vsi pojavi; vsako poglabljanje 
V specijalnosti je zdruzeno z nevarnostjo, da pridemo v nasprotje z zakoni, 
ki vladajo celoto, in da tako tudi specijalne pojave napaiino razumemo. 

S presojanjem vseh pojavov z ozirom na njih socijoIoSko vsebino pa 
je zdruzeno preiskovanje socijalne narave Cloveka. S tem, da uci ta 
socijalna psihologija, kakSrte socijalne potrebe ima £love§ki 
jaz, in s tem da u2i preiskovanje socijalnih dejstev, kako 
se da ustreCi tem potrebam, dospemo k socijologiji kot 
znanosti medsebojnih CloveSkih odnoSajev. 

Kakor kaze ta uvodna razprava, je socijologija filozofska disciplina, 
toda ne, kot da bi morda temeljila na razumu samem, ampak zato, ker 
Crpa iz vseh realnih in umskih dejstev. Socijalno zivljenje se da znanstveno 
razumeti le na podlagi monistiCnega svetovnega naziranja, t. j. filozofije, ki 
skuSa podvre^i vse pojave enotnemu prlncipu. Ceprav monizem trdi, da 
vlada V zadnjem bistvu vseh pojavov enotnost zakonov, so vendar 

♦) Posamezni rezultati neStetih posameznih znanstvenih panog so torej le gradivo, 
iz katerega zidajo uCenjaki teorije. Teorija zdruiuje v sebi nesteto posameznih rezultatov 
in idej, zdruiujoc jih v eno celoto. Op. prcvajalca. 

4* 



Digitized by 



Google 



Stran 52. O M L A D I N A Leto II. 

zakoni, izpeljani iz tega enotnega principa za posamezna glavna polja 
prirode, — razliCni. 

. V koliko da obvladuje formalna zakonitost vse svetovne 
pojave, V koliko veljajo fizikalni in biolo§ki zakoni tudi 
za socijaino zivljenje, invkoliko obstaja v socijologiji sami 
zakonrtost, to doloCiti in opredeliti je seveda glavno vpraSanje socijologije 
kot znanosti in nje temeljni problem je, doloCiti to zakonitost s pomoCjo 
ie omenjene metode, ki se ozira na vse stroke CloveSkega znanja. Ce se 
re§i ta problem, potem socijologija ni kaka posamezna panoga cloveSkega 
znanja, ampak je, kot'sestra filozofije, podlaga vseh diiSevnih ved. 

S tern temeljnim problemom socijologije je zvezan svetovni problem 
razmerju med razmnozitvi jo CloveSkega rodu in mnozino 
zanj potrebne hrane. Gotovo je, da se nahaja svetovno gospodarstvo 
danes §e na popolnoma nerazvitem staliSCu povsem brezmiselnega roparskega 
gospodarstva. Vprasanja, ali naj prosti promet ostane trajno geslo 
svetovnega gospodarstva , dalje • katera gospodarska naCela (glede 
delavskih sil in- produkcijskih sredstev) so potrebna za zdravi razvoj 
CloveSke druzbe, se §e niso upoStevala, ampak nacijonalna ekonomija je, ne 
da bi slutila, dekla roparskega gospodarstva. 

Iz namena, ustvariti iz socijologije vedo, ki naj bi dajala nasvete, 
izvira tretji problem: *Ali more clove§ka voija vplivati na socijalni 
razvoj?« Ako je mogoCe odgovoriti na to vpra§anje optimistiiSno, potem 
se odpira cloveSki druzbi najsijajnejsa perspektiva; posledica pesimistiCnega 
odgovora bi pa bila resignacija na vse plemenito, veliko, dobro in lepo. Prav 
lahko uvidimo, da je ta problem v zvezi s psiholoSkim problemom o prostosti 
volje in o vrednosti umske prostosti. 

Veda, ki hoCe vplivati na CloveSko delovanje, mora obrniti svoj pogled 
V prihodnjost. In v resnici delajo tako vse eksaktne in prakti£ne vede, najsi 
ze u5e, da je 1 X I = 1, ali da izhlapi CO^ Ce sevlije H3 SO4 na Ca CO3, 
ali da bo nastal v gotovem trenutku lunin mrk itd. V vsakem takem 
sluCaju doloCujejo vede v naprej, kaj da se ima z neizogibno nujnostjo 
zgoditi. Danes se ozirajo mnoge vede vsled svoje prezivele nagnjenosti do 
antike §e vedno nazaj in prezirajo na prav smeSen nacin vsako konjunkturo 
in takozvano prorokovanje prihodnjosti. Socijologija pa nas bo nauCila, da 
premagamo to zastarelost in priznamo le tistemu raziskavanju znanstveni 
pomen, ki sku§a dosedi vpogled v bodoCe pojave. Ta vpliv na bodoCi 
socijalni razvoj pa je zdruzen z reSitvijo 5etrtega problema: »Vkaterismeri 
pojde socijalni razvoj? — Ta problem se da reSiti le na podlagi 
temeljitega poznanja dosedanjega socijalnega razvoja, dose5i pa hoi^emo z 
njim moznost, da vidimo v naprej socijalne nujnosti, ki so neizogibne, da 
moremo z njimi raCunati in spoznati, v koliko vpliva CloveSka volja na 
socijalni razvoj. (Konec sledi.) 



Digitized by 



Google 



Leto II. O M L A D I N A Stran 53. 



CIRIL PREMRL: 

NA§IM PREDAVATELJEM. 

AkademiCna ferijalna druStva priCno ta mesec zopet delovati. Dijastvo 
bo imelo Casa in prilike, da gre med Ijudstvo, da dejansko vrsi 
svojo nalogo:- ukoristiti v narodov prid to, kar je med letom pri- 
dobilo. Snovalo se bo knjiznice, §lo se bo v druStva, prirejalo se 
bo predavanja. 

zadnji to5ki sem se namenil govoriti. Dajalo se je sicer v tern oziru 
ze nasvetov ob raznih prilikah in od razliCnih strani. Ker pa predavanja le 
nocejo priti v pravi tek, ker je §tevilo predavateljev v sorazmerju s Stevilom 
slovenskega dija§tva odloCno premajhno in ker tudi uspehi predavanj niso 
vedno zadovoljivi, hoCem podati na tern mestu predavateljem nekoliko prak- 
tiCnih nasvetov. 

VpraSanja, ali je dijaStvo kot tako zmozno in poklicano, da skrbi za 
Ijudsko izobrazbo, da tudi samo predava, se mi ne zdi vredno tu dalje 
pretresati. Onim, ki to zanikujejo, lahko sploSno odgovorimo. Pri velikih 
narodih, kakor pri Nemcih in dr., ki imajo veliko §tevilo akademiCnih izobra- 
zencev, se lahko pogreSa dijaStvo pri narodnem izobrazevalnem delu, mali 
narodi si tega ne morejo dovoliti. V tern nas potrjujejo predvsem Cehi, 
Danci i. dr. Zlasti pri nas Slovencih se ne sme gledati, ali ima predavatelj 
doktorsko diplomo ali ne. ReJ^emo lahko, da uspeh predavanja ne zavisi od 
tega, ali je predavatelj profesor, dijak ali delavec, torej ne od stanu, h 
kateremu pripada, ampak od njegovih osebnih zmoznosti. In da bo med 
tolikim stevilom slov. dijaStva tudi zmoznih Ijudi, o tern ni dvoma. Od vsakega 
posameznika pa se itak ne more in se ne zahteva, da bi predaval; ako 
nima tega daru, poraben bo morda drugod. 

To bo menda zadoSCalo. 

2eleti je, da se udelezi predavanja kolikor mogoCe mnogo posluSalcev. 
Da se to doseze, treba je reklame. Najbdlj zanima Ijudstvo seveda, £e govori 
domaCin, zato naj predava vsakdo, 5e mogoiJe, v domaCi okolici. Paziti je, 
kje in kdo da priredi predavanja. Zato ne predavati v lokalih, ki so zbirali§£e 
'>gospode«, niti v takih, ki niso v strankarskem oziru nevtralni. V prvem 
slucaju odbijemo priprosto Ijudstvo, v drugem pristaSe nasprotne stranke. 
Pristop naj bo, ce le mogoCe, dovoljen in omogoCen vsakomur, ne le povab- 
Ijenim. Zato nikdar poSiljati osebnih vabil za predavanja, ampak jih naznaniti 
s plakati ali kako drugace. Najbolje je, 5e se Ijudi tudi ustmeno opozori na 
predavanje in fe se jim ob kratkem pove, o fem se bo govorilo. 

Uspeh seveda se ni zagotovljen, ie je le mnogo posluSalcev, Ce pa 
nasprotno manjkajo drugi predpogoji. To so oni predpogoji, ki se tiCejo 
neposredno osebe in osebnosti predavatelja. 

Treba je, da pozna predavatelj natanko stroko in predmet, o katerem 
govori. Zato je najbolje, da govori vsak iz svoje stroke, o svoji zgodovinar, 
o svoji naravoslovec, jurist, medicinec itd. Iz vsake stroke se najde vedno 



Digitized by 



Google 



Stran 54. OMLADINA Leto II. 

dovolj tvarine, ki bo Ijudi zanimala in ki jim bo primerna, koristna. Varuje 
pa naj se govoriti o stvareh, o katerih je kdo le povrSno poduCen. Tu bi 
moral povedati po navadi pri predavanju vse, kar o tem ve. Ce ga kak 
poslusalec pozneje o £em natanCneje vpraSa ali Ce i§ce kakega pojasnila, 
mu bo moral ostati odgovora dolzan. To pa slabo upliva in vzame pri 
poslusalcih zaupanje v predavatelja. 

Drugi pogo] je, da pozna predavatelj izobrazni niveau, znaCaj in 
miSljenje poslusalcev. Potem bo vedel ubrati pravi ton, da bodo poslu§alci 
sledili z zanimanjem in pazijivostjo. Govoriti ne sme preveC priprosto in 
praviti Ijudem stvari, ki so jim ze znane, sicer se mu bodo smejali in rekli, 
kaj nam to pravi, kaj ne ve niCesar drugega. Istotako ne sme govoriti pre- 
uCeno. Vtem sluCaju posluSalci ne morejo slediti, postanejo nejevoljni in 
drugiC jih ne bo ve5. Da zgovornosti in poljudnega naCina predavanja ne 
sme manjkati, se razume. Komur to manjka, ta ni za poljudnega predavatelja. 
SploSno se lahko re5e, kdor svojih posluSalcev ne pozna, ta jih tudi ne 
more poduCevati. 

2eleti je, da sledi. predavanju debata. NajboljSi predavatelj ne more 
govoriti tako, da bi vsi posluSalci vse razumeli, tudi v podrobnosti se ne more 
vedno pri predavanju spuSCati. Pojasnila in odgovore na morebitna vpraSanja 
podrobnostih se da lahko pri debati. Istotako svetujemo odloCno, da naj 
predavatelj (vsaj pred priprostimi poslusalci) predavanja ne bere. To naredi 
slab utis. V mestih je to drugace. Dobro je, ce se stvari o katerih se govon, 
pojasnjuje s slikami. 

Pogosto se sliSijo izgovori: Predaval bi ze, a ne vem, kako temo bi 
izbral, kaj bi zanimalo. 

SpIoSnega navodila, ki bi bilo veljavno za vsak slufaj, tu ne moremo 
dati. Svetovali bi, da naj izbira predmet predavanjem vsak iz svoje stroke 
in naj se pri tem ozira na krajevne posebnosti, J^asovne potrebe in znamenile 
dnevne dogodke. Druge potrebe so v mestih, druge v obrtnih, druge v 
kmetskih krajih. Ravno tako razliko bomo naSli med sredisCem in obmejnimi 
kraji na§ega ozemlja. IzbirCen v tem oziru mora biti predavatelj zlasti pri 
prvih predavanjih, ko se z istimi v kakem kraju §e-le priCne, ko so pre- 
davanja za Ijudi se nekaj novega. Ako izbere tedaj srecno, si pridobi stalnih 
poslusalcev tudi za prihodnost, ako pa Ijudi prviC ne zadovoiji, bo imel pri 
drugem in naslednjih poskusili dvakrat otezkoCeno stali§£e. 

Opozoril bi pa vendar rad na nekatere predmete, ki se mi zde za 
predavanja posebno primerni. Gojiti bo predvsem zgodovino, v. prvi vrsti 
slovensko in slovansko. Pokristjanjenje Slovencev in njega posledica v 
kulturnem in politiiSnem oziru, Delovanje sv. Cirila in Metoda, Boji Slovencev 
z Nemci, Obri in Madjari, Umescanje slovenskih vojvod na Gosposvetskem 
polju, Celjski grofje, Turske vojske, Reformacija, Napoleon in Slovenci, 
Narodni pokret v minolem stoletju itd., bi bile niogofe prav umestne teme. 
Slovensko zgodovino bi bilo zlasti gojiti v obmejnih krajih, ker bi se s tem 
obenem znatno sirila narodna zavest. Zanemarjati ne kaze geografije, seznaniti 
je treba nase Ijudstvo z zgodovino in razmerami drugih, predvsem slovanskih 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OM L A D I N A Stran 55. 

narodov. (Letos bi kazalo govoriti o Rusiji.) UpoStevanja vredna je lokalna 
zgodovina, ker ta Ijudi najbolj zanima. Komur so viri pristopni, naj jih 
izj^rpa in izkoristi! 

V veCjih krajih, kjer so Ijudje ze priliJ^no bolj izobrazeni, se lahko 
gOYori o slovstvu (letos o PreSernu!), drugod jih je treba opozoriti na korist 
j^itanja, kako naj se bere itd. 

Kmetsko Ijudstvo bi gotovo z zanimanjem posluSalo predavanje o 
kmetskem polozaju v raznih dobah, o reformah v tern oziru (Marija Terezija, 
Jozef II., leto 1848 itd), o kmetskih zadrugah, o posojilnicah itd. 

V delavskih in obrtnih krajih je obravnavati delavsko vpraSanje, poloiaj 
obrtnikov (cehi, prosta konkurenca, obrtne zadruge, trgovina, tovarne, teznje 
po zboljSanju delavskega polozaja). Naravoslovci in prirodoslovci najdejo 
iz svoje stroke dovolj primerne tvarine; vsaj najenostavnejSe stvari iz teh 
ved bi zasluzile postati duSevna last tudi najbolj priprostega Cloveka. Pre- 
ustroj vsega druzabnega zivljenja potom tehniCnih pridobitev in iznajdb v 
zadnjih stoletjih nudi tehnikom priloznosti, da obrazloie iste potom predavanj 
naj§ir§im slojem naSega Ijudstva. Jurist in medicinec pa vidita lahko vsak 
dan, kako potreben bi bil pouk iz njih stroke. Na§ 51ovek se ne spozna v 
najnavadnejSih pravnih zadevah, zatotoliko pogreSkov in nepotrebnih stroSkov; 
tudi poduk o ustavoznanstvu ne bi Skodil; ne zna varovati'svojega zdravja 
in gre pogosto §e danes v sluJ^aju bolezni raje k mazaCu nego k zdravniku. 
Opozbriti bi ga bilo tudi na posledice alkoholizma in vsaj deloma omejiti to zlo. 

To bi bilo nekoliko nasvetov, s katerimi smo hoteli slovensko dijaStvo 
izpodbuditi, da nadaljuje zapo^eto delo, obenem pa dati predavateljem nekaj 
navodil, ki jim bodo mogo^e dobro sluzila. IzSrpali gradiva nismo, ker nam 
prostor tega ne dopuSCa in ker se nam ponudi mogoCe v bliznjem Casu 
za to ugodnejSa prilika. H koncu bi pripomnili le §e eno besedo. Kdor 
namerava predavati, naj smatra svojo nalogo za resno, naj se temeljito 
pripravi in naj ne misli, da* je dovolj, ako vrze Ijudstvu z mize svoje modrosti 
le par kosti. S tem se norCuje iz Ijudstva, drugim predavateljem pa Skoduje 
Komur je za stvar, kdor je zmozen za to, ta pojdi na delo! 

F. H: 

STATISTIKA SLOVENSKEGA VISOKO- 
SOLSKEGA DIJAStVA. 

Potom privatne enkete se je sestavila pred kratkim v akademicnem 
drustvu »Slovenija« s sodelovanjem »Tabora« in »Ilirije« statistika 
slovenskega visokoSolskega dijastva, o kateri se lahko trdi, da je 
precej blizu idealni zahtevi popolnosti. Tabela kaze nepriCakovano 
visoko celotno stevilo. S tem so potrjeni vsi raCuni onih politikov, ki so v 
raznih vseucili§kih debatah trdili, da je slovenskih visokosolcev (brez teologov) 



Digitized by 



Google 



Stran 56. 



OMLADINA 



Leto II. 



s3 O w O w O 

— • xi *^' < < ^ 


5= 




7 


o 
5 

n 
o 


O 
C 

s 




»2r »S S o 


g 


, ■ 


^ 


2 


g 


Juristl 


§. £ i. 1 2. S 


£3 


,^ 




00 


55 


medicine] 


p> ft> su - |s§: 

3 3 3 o. 9: 5' 

B> ftj fij — ^ g 
w; C2< ox '^ ^ — 

5: S 5". -I c* 3 


Oi _ 

p__ 


^ 


.(^ 


CO 

5 

CO 


to 

_ x_ 

- ^ 
CO 


filozof. in klas. fil. 
klasiena fil.^ 
slavist. in klas. fil. 
slavist. in germ, 
germ, in klas. fil. 
rom. in klas. fil. 


o 

N 

o 

1 1 


iislll 


- 


to 
ro 


"^ N M 3 o 


1 


rom. in slav. 
rom. in germ, 
angl. in germ, 
zgodovina 
naravosl. in mat. fiz. 
mat. in fiz. (deskr.) 
kem. in mat. fiz. 


kot 
unive 
a uni 
i 13, 
i 9, n 
5, na 


00 


CO 


1^ 




^^ 


1 

CJ1 


-, »» 3 5 3 55^ 




lO 


to 


1-^ 
CO 


3 Q 3 N 3 






fj\ 


to 


5: g< 3 E 


lb 




CO 


^ 


CO 


^ PC -2 


^ 


— — 




1 


»^ 


M^ 


1 


1 


filoz. in mat. fiz. 
fil. in zgodov. umet. 

Skupaj 




-^w_^ 


00 




1 


00 


5 




bJ 




-^ 


s 


CO 

'\ i _ 

__.io 

_ro_ 


ing. 


! E 




to 

o 

g; 


— \ 


to 


CO 


meh. 




1 


arhit. 
geod. 
zav. teh. 




1 
l__ 

•-— 


00 

1 

_co 




kem. . _ 

Sknpai 




4*. 




1 


1 


1 


montane! * 1 




4^. 


1 


1 


!l^_ 


veterinarei 
agronom i 
eksportn i aka 


d. 




is; 
S 


1 

1 


1 




1 
1 
1 

i5 


CO ^^ 
1 • 
to 4a. 




u 
to 

y5 


trgov. akad. 
8^1 ik. akad. 
Skupaj 




& , 
a 


lO 

1 


to 




g 


Kranjci 


I 

o 

1 "^ 
; o 

i ^ 

< 

c 




Siajerci 




09 
0) 


^ 


to 

CO 


S^ 


KoroSci 
Primorci 




^ 


Oi 




1 






CO 


drugi 
Skupaj 



C/5 
n< 

3 

or 

o 
< 

3 
C/) 

?r 
n> 



D3 

o 

C/5 

- 'c* 
o 

3 
O 

B 



a> 

3 

Crq 



ex 

1 ^' 



CO 

O 

CJX 



Digitized by 



Google 



Leto H. ■ O M L A D I N A Stran 57. 

okoli 600. — Razmere v posameznih studijskih strokah so neverjetne: po- 
sebno neprimerno visoko je Stevilo filozofov in med temi posebno kla- 
siCnih filologov in matematikov. Te stroke bodo v najkrajsem Casu 
tako zabasane, da bo tezko dobiti §e kakega mesta. Na drugi strani je §tevilo 
i u r i s t o V razmerno prenizko, Stevilo medicincevpa naravnost minimalno. 
Montancev in veterinarcev primanjkuje. Procentualno je slo- 
vensko dijaStvo na posamezne stroke tako-le razdeljeno: juristov je 43 <>/o, 
medicincev 4*6 Vo» filozofov 347 Vo, tehnikov 11'2 Vo, agronomov l*9«/o, 
eksportnih akademikov 0*7 »/r. montancev 0*7 Vo> veterinarcev 0*7 Vc, trgovskih 
akademikov 0*5 •/©» slikarskih akademikov 1*9 »/o- — Izined posameznih vse- 
uciliSkih mest je Dunaj najbolj obiskan (61 •/©)> za njim pride Gradec 
(27 «»/o), potem Praga (9^5 «/©) in slednjiC razni drugi kraji (Inomost, Lvov, 
Berlin, Pariz, Geneva, Florenca) s skupno 2-5 Vo. — Razdelba po posameznih 
kronovinah je sledeCa: Kranjcev je 58*7 •/o (!), Stajercev 2685 Vc» KoroScev 
le 2-4 Vo> Primorcev lli5o/o> drugih 0*9 Vo- — Tabela je sestavljena po 
statusu s koncem letnega teCaja 1905; vSteti so tudi oni visokoSoIci, ki 
sliizijo letos kot enoletni prostovoljci in sicer so vvrsCeni v one stroke, ki 
so jih Studirali pred prostovoljskim letom. 

K. SkAPIN : 

VZGOJA ZA BODOCE GOSPODARSKO 
ZIVLJENJE. 

PreCital sem krasno delo: David, Socijalizem in kmetijstvo*). Precej 
obSirna knjiga mi je dala jasen vpogled v temeljne lastnosti in zakone 
proizvajanja potom danasnjega kapitalistic^nega veleindustrijalizma in 
na mehaniCno naravo tega proizvajanja. Uvidel sem, kako stremi 
socijalizem premeniti to zasebno kapitalisticno velestroko v mogocen zadruzen 
gospodarski organizem bodoCnosti; na drugi strani pa mi je obrnila knjiga 
pozornost na temeljne lastnosti in zakone poljedelskega proizvajanja, njega 
organicno naravo in mi je slednjiiS vstvarila £isto sliko o zvezi teh dveh 
za Clove§ko druzbo potrebnih proizvajalnih strok na podlagi produktivnih 
zadrug na eni strani in konsumnih zadrug na drugi strani. Sedanjemu 
mogoCnemu stremljenju po demokratizovanju druzbe in ekonomizovanju 
Cloveskega dela slediti mora neobhodno ta gospodarski sistem. 

Naprednejse drzave so priiele vsled poviSane izobrazbe, vsled globo- 
kejSega vpogleda v dusevno in gmotno zivljenje druzbe in vsled povisanja 
moraine sile Cloveka iskati zvezo ne-le duSevnega Cloveka z dusevnim 
Clovekom, ampak tudi gospodarskega Cloveka z gospodarskim clovekom. 

*) Edv. David, Socialismus und Landwirtsdiaft. Berlin 1903. Verlag der Social. 
Monatshefte*. 



Digitized by 



Google 



Stran 58. OMLADINA ' Leto 11. 

In V tej zvezi se kazejo prve poteze strukture bodoCega gospodarskega 
zivljenja, Konstitucijonalne tovarne na Angleskem in NemSkem so prehodna 
stopnja bodoCih zadruznih gospodarskih kolosov. Kot namreC politiCni 
konstitucijonalizem ni zadnja stopnja politiCnega razvoja, istotako tudi 
gospodarski konstitucijonalizem ni vrhunec gospodarskega razvoja. Iz poli- 
tiCnega konstitucijonalizma se razvije demokratiCnejSa oblika politiCnega 
zivljenja narodov; in tako se mora z naravno nujnostjo razviti iz gospodarskega 
konstitucijonalizma demokratiCnejSe gospodarsko zivljenje narodov. Tudi gospo- 
darsko zivljenje narodov ni zivljenje samo za-se, ampak le del vesoljnega 
zivljenja in kot tako podvrzeno zakonu razvoja k vedno demokratiCnejSim, 
praviiinejSim, popolnejSim oblikam. Poteze bodoCe gospodarske strukture 
zatrtuje tudi kmetijstvo v naprednih severnih drzavah, na Danskem in Nor- 
veSkem. Krasno uspevanje zadruznih kmetskih organizacij, namrec zadrug 
producentov, nima v celi ostali Evropi sliCnosti. V zadnjem £asu se je priCelo 
organizirati ogromna gospodarska podjetja; velika konsumna drustva angleSkih 
delavcev na eni strani in veiike produktivne zadruge danskega kmeta na 
drugi strani, katera podjetja so stopila v stalno dotiko. 

Kake mogoCne vzgojevalne in izobrazevalne, torej kulturne vrednosti 
je ta zveza danskega kmeta z danskim kmetom na eni in z angleskim 
delavcem na drugi strani, paiS ni treba povdarjati. Kmet se u5i tu vpogledovati 
V vodstvo velikega gospodarskega stroja; on je prisiljen to delati, ker je 
uspevanje tega stroja obenem njegovo uspevanje: vsak reakcijonaren utrip 
tega stroja se reflektuje koneCno na njegovem malem gospodarskem orga- 
nizmu, na njegovem in njega druzine zivljenju. To ga sili, da pazi na pravilno 
utripanje tega stroja, da opazuje njega mehaniiSno in duSevno zivljenje. In 
to zivljenje projicira na svoj mali gospodarski organizem. 

In kaj je vstvarilo predpogoje uspevanja zadruznega gospodarskega 
zivljenja danskega Cloveka? Vstvarila jih je povisana intelektualna izobrazba 
in moralna vzgoja danskega Cloveka, kojo mu je dala zdrava institucija 
danske visoke Ijudske sole. 

Vsak gospodarski sistem je le posledica stanja cloveSke du§e. Vsako 
razvijanje enega gospodarskega sistema v drugi je le nujna posledica 
predidoiJe duSevne evolucije. Vsak gospodarski sistem je le odsev gotovega 
intelektualnega in moralnega stanja Cloveka. To je dejstvo pri gospodarskih 
veleorganizmih ter skupni struktuii celega gospodarskega zivljenja narodov 
in pri gospodarskih mikrobih, malih rocSnih obrtih, malih kmetskih posestvih. 
Dusevnemu napredku modernega iSloveka je sledilo ekonomiCnejse proizvajanje 
cloveku potrebnih predmetov. Posestnik neznatne grude izbije danes iz iste 
z istim in morda celo manjsim naporom kot nekdaj vec kot §e enkrat toliko. 
Stroj, produkt Cloveske inteligence, je produkt dela neznansko pomnozil. 

Ali se zamoremo mi Slovenci zadovoljiti s sedanjim gospodarskim 
zivljenjem, ali si imamo postaviti nov gospodarski cilj in dolociti poti, ki 
nas privedejo do tega novega cilja? V dosedanjem gospodarskem sistemu 
proste konkurence ni imel na§ posameznik dovolj moci, dovolj izobrazbe, 
da bi bil mogel izrabiti v nasi grudi se nahajajoce zemeljske zaklade, porabiti 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 59. 

nismo znali vodnih sil, nismo si znali vstvariti trgovskih podjetij v mestih. 
Vgnjezdil se je tu izobrazenejSi, podjetnejsi tujec ter nam s tern odvzel velik 
in najboljgi kos naSe zemlje. Pomanjkanje izobrazbe in globoke vzgoje, ki 
daje Cloveku mo5, se kruto ma§Cuje nad nami. 

Da ne zaidem predaleC vpraSam le, s Cem naj pospesuje pripravljanje 
na§e narodne celice na ta gospodarski sistem, ki bi nam tudi omogo5il pridobiti 
nazaj izgubljene oaze naSe zemlje? Le z izobrazbo in vzgojo. Dvignimo 
naSega Cloveka intelektualno, seznanimo ga z metodo danaSnjega miSljenja, 
z razkrajanjem in staplanjem sedanjega zivljenja, napravimo ga sposobnega 
loCiti resnico od lazi, vcepimo mu vodnico njegovega intelektualnega zivija: 
misel, da je vse, kar vidi, od najmanSega do najveCjega, le produkt od 
vecnosti se vrSedega razvoja na podlagi stalnih ravno-tako vecnih zakonov, 
dvignimo ga moralno, odvadimo ga od lazi, zasebne in narodne lazi, vcepimo 
mu popolnoma izgubljeni £ut odgovornosti, zaveden iSut skupnosti Ijudij, 
odprimo mu oCi, da bo znal ceniti moralno vrednost dela. Le izobrazba in 
vzgoja, ki bo zasledovala te cilje na podlagi dokazanih in verjetnih resnic 
sedanje dobe, okrepila bo naSega Cloveka duSevno in gmotno. Prvo pa so 
cilji, programi; kdor le-teh nima, se tudi istim ne pribizuje. 

A. SODNIK: 

NA§I TURISTIKI. 

ZaCela se je poletna sezona, pred nami so velike poCitnice. Primerno 
se nam zdi, opozoriti v tem Casu §ir§e dijaSke kroge na stvar, ki ne 
sluii le V prijetno razvedrilo, ampak ki je v marsikaterem oziru tudi 
koristna, — na turistiko. Turistiko so smatrali nekaj Casa za nepotreben 
Sport, ki naj zadovolji Cloveka v njegovem stremljenju po novili zabavah. 
Tako govore Ijudje, ki ne poznajo pomena planinske ideje. Dandanes pa je 
to ze premagano staliSce, vsi izobrazeni narodi goje turistiko z najveCjo 
skrbjo, ker cenijo nje koristi za posameznika in za narod. 

»Zdrav duh v zdravem telesus to sokolsko geslo sluzi lahko tudi' 
planincem. Clovek, ki dela veCinoma duSevno, v mestu, s knjigo ali s peresom 

V roki, rabi razvedrila in okrepCila, rabi gibanja, hrepeni po svezem zraku 
in mirnem kraju. In kje najde vse to lazje nego v gorah! 

Planinstvo pa je tudi eminentno vzgojevalnega in izobrazevalnega 
pomena. Gore nas preSinejo s svojo mogoCnostjo in svojo krasoto, tu gre 
dlovek vase, tu se uCi spoznavati naravo in njeno lepoto. »En dan na gorah«, 
pise neki pisatelj, »naredi cloveka boljSega, nego en mesec med knjiganii«. 
Izobrazenec, ki biva v mestu in nima priloznpsti, priti z Ijudstvom v ozjo dotiko, 
najde tu priliko, da spozna priprosti narod, njegovo zivljenje in misljenje. 

Da siri in pospeSuje turistiko med Slovene!, se je ustanovilo pred leti 

V Ljubijani -Slovensko planinsko drustvo«. To drustvo je pa tudi v narodnem 



Digitized by 



Google 



Stran 60. OMLADINA Leto II. 

oziru velike va2nosti, ker skrbi, da se ohrani naSim obmejnim krajem in 
na§im planinam slovenski znaSaj, da ostanejo nase planine na§a last, da 
zapazi tudi tujec, da hodi po slovenskem svetu. Da si je pridobilo druStvo 

V tern oziru zaslug in da tudi zdaj ne miruje, priCajo mnogoStevilni napadi 

V nem§kih listih. Nemci so ze stegnili roko po naSih planinah, a ker jim je 
^Slovensko planinsko drustvo« zabranilo prodiranje, zdaj tozijo in krife, 
kakor da bi se jim godila krivica. S tern, da vabi druStvo tudi druge Slovane, 
da pohite na nase planine in si ogledajo na§e naravne krasote, se je 
ustvarila nova vez slovanske vzajemnosti. Drugi Slovani si ne ogledajo le 
na§e zemlje, ampak spoznajo tudi slovensko Ijudstvo in nase razmere ter Sirijo 
potem med svojimi rojaki zanimanje za Slovence. S svojim postopanjem si je 
pridobilo »Slovensko planinsko dru§tvo« zaslug tudi za probudo priprostega 
naroda. Ljudstvo se zaveda svojih pravic, v njem se budi narodni cut in 
narodni ponos. Odstranja se mu hlap5evska poniznost proti tujcem, zlasti 
tujierodnim. SliSal sem, kako so kmetje v gorski vasi z zadovoljstvom omenjali, 
da noCejo govoriti Cehi, ki prihajajo k nam, nemSki, ampak da se raje 
potrudijo, da se izrazijo v slovenskem jeziku. Planinstvo koristi tudi v 
narodno-gospodarskem oziru, veCa se promet, denar prihaja med Ijudi. 

Da je bila ustanovitev »Slovenskega planinskega dru§tva« potrebna, 
se vidi iz tega, da Stevilo njega podruznic vedno raste. 

Tudi slovenski dijaki so ustanovili predlanskim v Pragi podruznico, 
*5esko-slovenski akademifni krozek«. Ta ima namen, da se §iri zanimanje 
za planinstvo med CeSkim in slovenskim dijaStvom, ki bi naj ze v 5asu 
svojih §tudij spoznalo nase kraje. Glavni pomen tega krozka pa je, da je 
obrnil svojo pozornost posebno na slovenske, bolj pozabljene kraje, kamor 
se se ni raztegnilo delovanje »Slovenskega planinskega dru§tva« in kjer je 
slovenski zivelj najbolj izpostavljen tujemu prodiranju. Taki kraji so posebno 
Juzna KoroSka in severni del Primorskega. Kako uspesno se lahko dela v 
takih krajih, priiJa najbolj Ceska kolonija na Jezerskem na KoroSkem. V onem 
delu KoroSke se je skoro popolnoma uniCil upliv nemSkih planinskih drustev. 

Z novo bohinjsko zeleznico se bo povzdignil dohod tujcev v one nase 
planinske kraje, ki so ze zavoljo svoje geografiCne lege najbolj izpostavljeni 
potujiSevanju. Kaze tedaj, da se obrne pozornost »Slovenskega planinskega 
drustva* zlasti na te kraje in da tudi slovensko dijaStvo stori v tem oziru 
svojo narodno dolznost. Dijastvo bi lahko prirejalo veCje skupne izlete na 
te planine, s temi izleti pa bi se lahko zdruzile manjSe narodne veselice, 
poljudna predavanja itd. 

Pozivljajo se torej vsi slovenski dijaki, ki se zanimajo za planinstvo, 
da pristopijo kot flani v omenjeni akademidni krozek.*) Krozek ni niti 
politiCen niti strankarski, zato pristopajo lahko k njemu dijaki vseh struj in 

*) CeSko-slovenski akademiCni kroick ima svoj sedc2 v Pragi. Letna Clanarina 3 K. 
BrezplaCno se dobiva druStveno glasilo'^Planinski Vcstnik- ali ce§ki »Alpsky Vcstnik^. 
Naslov blagajnistva: Praga, Kralj. Vinogradi, Puclimajerova ul. 8. Priponiniti je se, da 
izdaja vsaka podru^nica dijakom legitimacije za brezpla^io prenocevanje v vseh drii- 
stvenih ko^h. 



Digitized by 



Google 



Leto II OMLADINA Stran 61. 

kateregakoli misljenja. Kakor je znamenje napredka, ako je v narodu veC 
strank, tako bi bilo obzalovanja vredno, ako bi se strankarstvo zaneslo v 
tako druStvo, kot je »Slovensko planinsko dru§tvo«. Zato obsojamo, da se 
je pri neki podruznici ravnalo proti temu naCelu. DruStvo ima le en namen: 
Siriti med SlovencI in Slovani zanimanje za planinstvo in za naSe kraje in 
ohraniti ^ovenskim planinam slovenski zna^aj. 
V tern znamenju pa smo lahko vsi edini. 

LISTEK. 

Promoviran bo 7. t. m. na dunajski univerzi doktorjem modroslovja 
predsednik rSlovenije* Ljudevit Pivko. Iskreno cestitamo! 

„Slovenija in Tabor" vabita zdruzena abiturijente v syojo sredo. Iz 
oklica^ povzemamo : 

»Verujemo v bodoCnost slovenskega naroda. Tega Cuta — iz katerega 
nam teCe navdusenje, pozrtvovalnost in veselje do dela — pa nimamo kakor 
fatalisti: dosledno hoCemo jaCiti vstvarjajoCe sile vseh delov slovenskega 
naroda in tako pomnoziti njegov du§evni kapital v znanosti, umetnosti, 
nravnosti in njegovo gospodarsko bogastvo, — povzdigniti tedaj njegovo 
kulturo. — Prav niC nas ni sram, ko se priznavamo kot ideal n a mladina. 

V klicu po socijalnem delu, ki je za osamosvojitev naroda potrebno, vidimo 
renesanso nacijonalne ideje na Slovenskem. 

Boj ni na§ smoter. Vemo pa, da se napredek posameznikov in 
skupine mora preboriti skozi notranje in vnanje sovraznike. Da zmagamo 

V tern boju, no5emo dekadentnih skeptikov, ampak krepkih individualnostij, 
ki imajo Ijubezen do skupine, iz katere izhajajo in za katero delajo navduSeno 
in energiCno, uporabljajoC pri tern vse, kar so videli v §irokem svetu zanjo 
primernega. 

DijaSka doba je najznamenitejSi del zivljenja za vzgojo k bodocemu 
delu. Pri samoizobrazbi akademikov sodelujejo na§a drustva. Njihov 
ugled je posebno v slovanski druzbi za Slovence zelo fasten; sredstva, ki 
jih lahko nudijo podpisana druStva Clanom, so zadovoljiva; tradicije druStvene 
delavnosti so lepe: a to vse je samo moralna opora; kak§no pa je druStvo 
po svoji notranji vrednosti, zato je merodajno Clanstvo, tedaj tudi Vi, 
ako se nam pridruzite. Pozivljamo Vas, da posezete brez obotavljanja s 
svojimi idejami v druStveno zivljenje.* 

AkademiCni drustvi MSlovenija*' in ,Jabor" sta sklenili pretekli mesec 
pobratimstvo. Mi moramo tej presriSni zvezi le Cestitati in zeleti mnogo uspeha, 
kajti le v edinosti in prijateljstvu je mo5 in napredek. 

Shod narodno-radikalnega dijaStva se bode vrsil 6., 7. in 8. septembra 

V Trstu. Pripravljaini odsek je po daljSem premiSljevanju napravil naCrt za 
delo na shodu. Vse delo se je razdelilo na posamezne odseke. V enem odseku 



Digitized by 



Google 



Stran 62. O M L A D l^N A Leto II. 

naj bi se razpravljalo o nekaterih naCelnih vpraSanjih, n. pr. nacijonalizmu, 
o razmerju individua do celote, o veri, etiki, morali in vedi, o radikalizmu ltd. 
Ostali odseki naj bi se peCali izkljuCno z zgolj dijaSkimi vprasariji. Tako bi raz- 
miSljal dijaSko-izobrazevalni odsek o samoizobrazbi, o nalogah aka- 
demiCnih druStev za nravno in umstveno izobrazbo slovenskega dijaStva, o 
razmerju dijastva do politiCnih strank, do dvoboja itd. Gmotni'bdsek bi 
na podlagi natan5nih statistiSnih podatkov razmiSljal, v koliko vplivajo ob- 
stojecfe gmotne razmere neugodno na razvoj dijaStva in o naCinu pomnozitve 
in praviCne regulacije dosedanjih podpornih virov. Odsek za Ijudsko iz- 
obrazbo naj bi prouCeval nafela za Ijudsko izobrazbo, pred vsem za 
narodno knjizniStvo. — V zvezi s tern . naj bi se vr§ila pouCna Ijudska 
predavanja v trzaSki okolici. 

VsedijaSki shod. V krogih dunajskih visokoSolcev se je pojavila ideja, 
da bi se priredil v letoSnjih velikih poCitnicah vsedijaSki shod v Ljubljani, 
na Cegar dnevni red bi se postavili kot edini toJ!ki vseufiliSko in gmotno 
vpraSanje. DiiaStvo vseh struj se je o tern posvetovalo in soglasno 
izjavilo, da z veseljem pozdravlja to idejo in da je v principu edino glede 
njeae realizacije. Toda ker govori mnago razlogov zato, da o leto§njih vel. 
poCitnicah najbrz ne bo mogoCe prirediti tako impozantnega shoda, kakor 
bi vzviSenost ideje zahtevala, sklenilo se je soglasno, da se shod prelozi 
in da se bo delovalo na to, da se Cimpreje priredi (morda o prihodnjih 
velikonoCnih poCitnicah). 

Shod slovenskes^a dija§tva na Dunaju. Pod utisom Oautschevega govora 
so se se§li na Dunaju zaupniki slovenskega dijaStva vseh struj. Sprejela se 
je resolucija, v kteri se najenergicneje zahteva ustanovitev slovenske univerze 

V Ljubljani in izreka protest proti eventuelni ustanovitvi laSke pravne fakultete 

V Trstu. Slovensko dijaStvo se je izreklo, da se Slovenci ne moremo ozirati 
na morda utemeljene kulturne zahteve drugih narodov in tudi ne na tako- 
zvane drzavne interese, ako se ob jednem ne zadosti zivljenskim potrebam 
slovenskega naroda. Pozvalo se je jugosiovanske poslance, da z vsemi 
moinimi sredstvi, ako ne gre drugaCe, tudi z obstrukcijo prepreCijo 
ustanovitev tujih visokih Sol, ako se istoCasno ne resi slovensko vseudli§ko 
vpraSanje. 

Statistika s^raSkih slovenskih akademiCnih drustev. Siovenska akademiSna 
druStva v Gradcu §tejejo ob sklepu letnega teCaja skupaj 122 Clanov, in 
sicer ^^Tabor* 58 (rednih), »TrigIav« 35 in »Zarja<^ 18. 

K s^motnim razmeram na dunajskih visokih solah. Pi§e se nam: Onemu, 
ki pohaja dunajsko vseufiliSCe in pozna razmere slovenskih akademikov v 
vseh pojavih, odkril se bo marsikak nedostatek, kateremu so deloma krivi 
dijaki sami, deloma pa tudi drugi faktorji. Posebno na£in podpiranja slo- 
venskih akademikov od strani slovenskega podpornega druStva bi se lahko 
izpremenil. Deli se petentom — ne vsem — po 5 do 10 kron mesecno. 
Nekateri podpiranci pa so brezobzirni v zlorabi blagemu namenu sluzeCih 
podpor, zato naj bi odbor podpornega drustva in dijastvo samo iskalo modus, 
da se pride v okom takim zlorabam, da ne bodo nekateri po eden veder 



Digitized by 



Google 



Leto II. O M L A D I N A Stran 63. 

all po dva zabili, zraven njih pa drugi hodili vsak drugi dan v »menzo« 
vei^erjat in obedovat samih prikuh. Po mojem mnenju hi bilo umestno, da kupi 
podporno druStvo opoldanske in veCerne obednice in jih deli kot redne 
meseCne podpore, denar pa le v sluCaju, da je treba plaCati kolegnino ali 
V bolezni. Qotovo bi ne vzrastle podpornemu dru§tvu iz tega nobene sitnosti, 
ker bi tudi marke lahko nakupili na primer tajniki akademiSnili druStev ali 
kdo drugi in jih oddali odboru podpornega druStva. Posebno bi bilo pri- 
poroCati marke za veCerjo, Ta naHn podpiranja bi ne omogoSl samo pod- 
piranje vecjega Stevila akademikov, ampak dosegel bi se tudi pravi namen 
podpornega drustva, ki sedaj ni tako lahko dosegljiv. Pozitivno je znano, 
da niso dobili dijaki, ki so hodili radi pomanjkanja sredstev obedovat 
samo vsak drugi dan, nobene podpore, a drugi, ki so izhajali prav izborno, 
so bill delezni tudi te milosti. S tem nikakor ne oCitamo odboru podpornega 
druStva pristranosti, ampak to nam je le dokaz, da soditi samo po doku- 
mentih ni brez zmot, tudi pri najboljsi volji ne. Zato bi bil navedeni natin 
podpiranja uspeSnejsi, kajti, ako je kdo resniCno potreben, bo odboru hva- 
lezen ravno tako za marke kakor za denar, a kdor ta na5in odklanja, ta 
tudi lahko brez podpore izhaja, on je ni neobhodno potreben. V prvi vrsti 
se mora priti v okom gladu, ki nam ubija §e vedno mnogo mladih moCi; 
uCnih sredstev je na vseuCiliSCu in na Dunaju sploh dovolj, a za marsikoga 
ni kruha. Istotako naj bi podporno druStvo objavilo, koliko dijakov lahko 
vsaj priblizno skozi celo leto podpira, kajti ako dobi kak Clan podporo 
eden mesec, drugi pa ne, si pad ne more privoSCiti skozi celi mesec obeda 
na — solncu. Tudi bi bilo dobro, ako bi klical odbor podpornega druStva 
zanesljive zaupnike iz dijaSkih krogov k svojim sejam. Z. 

Slovensko vseuCiliSko vprasanje je postalo v zadnjem Casu zopet 
aktualno. Kakor vsakokrat v zadnjih desetih letih je dala povod zopet 
ustanovitev italijanske pravne fakultete. Slovenci se sploh ne zmenimo, ie 
ne dobimo brce od zunaj. V slednjem ponovimo vaznejSe toCke, ki so se 
zgodile v zadnjem mesecu in jim dodamo par besed komentarja. V poslanski 
zbornici je podal ministrski predsednik Qautsch dne 21. m. m. znamenito 
izjavo. Za izpopolnitev obstojeCih univerz je obljubil postaviti v proraCun 
25 milijonov kron, zadeva laSke pravne fakultete pa se najbrz reSi §e v tem 
zasedanju. Obljubil je tudi ustanovitev CeSkega in.nemskega vseuCili§5a na 
Moravskem. O slovenski vseu£ili§ki zadevi je — molCal. Ta molk, ki je bil 
dobro premisljen in nameravan, nam najboljSe priCa, da smatra vlada slov. 
vseu5ili§ko vpraSanje za stvar, ki se o nji lahko mol£i. To kaze tudi, koliko 
ozirov ima vlada na zahteve naSih drzavnih poslancev. 

Cez par dni je priSlo novo preseneCenje. V seji proraCunskega odseka 
dne 24. m. m. je stavil poslanec Robic vpraSanje glede slovenskega vseuCi- 
liSCa do nauCnega ministra. Hartel je podal izjavo, ki je pa zanimiva in za 
Slovence zadovoljiva le v eni stvari, namrec v tem, da je to prva javna 
vladina izjava, ki pripoznava opraviCenost slovenske pravne fakultete. Po- 
natisnemo jo tu v celoti. NauCni minister dr. vitez Hartel je govoril naj- 
prvo obCe o potrebnih kreditih za spopolnitev obstojecih univerz, nato pa 



Digitized by 



Google 



Stran 64. M L A D 1 N A Leto H. 

dostavil: »Ko bi imeli le nemSke srednje Sole, itneli bi tudi le nemSke 
univerze. Toda posledica mnogih nenemSkih srednjih Sol je, da je vsako 
leto na tisoCe nenemSkih abiturijentov, ki hoCejo dobiti sluzbe in zato zele, 
da se na visoki Soli izobrazijo v onem jeziku, v katerem so se uCili na 
srednjih Solah. To torej samo po sebi rodi zahtevo, da se ustanove narodne 
visoke Sole. Narodna nestrpnost pa je psihoIoSki moment, ki bistveno 
podpira te zahteve. Med mnogimi nenemSkimi dijaki so odliCni talenti, ki 
pohvaino delujejo na znanstvenem polju in naravno tudi goje zeljo, da 
uporabijo svoje znanje na univerzi. Tako si moramo razlagati te vedno 
glasnejse teznje. 

S tem V zvezi je tudi vpraSanje poslanca Robifa. V tern oziru morem 
le ponavljati, kar je vlada pri neki priliki ze preje izrekla, 
da prizna dotiJ^ne zelje Slovencev kot opraviCene. Seveda je 
morala vlada naglaSati, da se ne glede na druge pogoje ne more tako 
lahko in hitro dobiti potrebno Stevilo kandidatov, ki so povsem usposobljeni 
za vseuCiliSke profesorje. Zato je vlada z uspehom podpirala znanstveno 
izobrazbo mladih moz, ki se pripravljajo za akademidne profesorje, s pod- 
porami, oziroma ustanovami za potovanje in izobrazbo. Za pravno fakul- 
teto v Ljubljani pa bi se moglo dobiti potrebno Stevilo 
profesorjev tem laglje, ker Slovenci sami zele za nekatere 
discipline nemSka predavanja in je torej mogoCa oblika, ki 
bi ustrezala tudi v kranjskem dezelnem zboru izrazeni 
nemSki zelji. Vlada se je odloCila, da za eventueino pravno 
fakulteto v Ljubljani priCne potrebne poizvedbe in obravnave 
ter upa, da bode mogla v doglednem Casu predloziti kon- 
kretne predl oge«. 

Po tej izjavi vlada ob ugodni parlamentarni situaciji ne bo veC dolgo 
mogla Cakati z ustanovitvijo slovenske pravne fakultete, ako Slovenci 
postavimo uCne moCi. Samo ako bi teh za gotove stroke manjkalo in b i 
bilo zajam^eno, da se kakor hitro mogofe nadomeste z 
domaCimi si 1 ami, bi se Slovenci zaiSasno smeli sprijazniti tudi s kakim 
nemSkim predavanjem. 

„Prosveti je darovala'* » Narodna tiskarna* od svojega 5istega dobi£ka 
100 kron. Vivant sequenles! 

Nasim enoletnim prostovoljcem bi ne Skodilo, 5e bi jih kolikor mogoce 
najveC prebilo vojaSko leto v Pragi. Kdor sluzi v Ljubljani, nima od tega 
prav niCesar drugega, kakor k veCjemu po konCanem letu dolgo sabljo. 
Sicer pa je leto izgubljeno. V Pragi pa bi se med tem priu5il brez naj- 
manjSega truda, igraje, skoro nevede ceS£ine, kar je ze nekaj. Praga, ze kot 
veliko mesto v vsakem oziru zanimiva, nudi Cloveku dovolj izobrazevalnih 
in zabavnih sredstev, tako da si lahko znatno razSiri svoje duSevno obzorje. 



Oblastem odgovoren Mihael RoJ^ancc. - Urednik CIrll Prenirl. - Izdaja konsorcij »0inIadine«. 
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 



Digitized by 



Google 



NAROPNO-RADIKALNEMU DIJAStVU. 

Cetrto leto ze te£e, odkar je narodno-radikalna struja stopila v slo- 
vensko javnost. Rodila jo je nezadovoljnost. A ker so se njeni pristaSi trudili 
z vsemi mo5mi, da ji ucepijo kot svojstvo, da si mnoii svoto skupnih 
pozitivnih tezenj in si vstvari kar mozno pozitivnih vezi, zato ni 
prenehala, kakor premnoge druge struje pred in poleg nje, ki jim je glavni 
druzeCi moment negativen. Da si tern bolj utrdimo skupne teinje, t. j. pro- 
gram, da se na§a ze velika skupina spozna v delu, da se vzbudi za organi- 
zacijo potrebni 5ut in smisel za one skupne teznje, sklicujemo prvi shod 
narodno-rad ikalnega dijaStva v Trst. 

Rodoljubno trzaSko Slovenstvo nas vsprejme z odprtimi rokami. 
Malokje vedo tako dobro ceniti, da treba Slovencem mnogo in sicer izo- 
brazene, dalekozirne inteligence. Mi pa spoznavamo prav dobro znamenitost 
Trsta ter vemo, da bodo za dijaStvo utisi, ki jih ponese v korist svojemu 
duSevnemu obzorju in energiji iz Trsta, neizbrisni. 

Na§ shod se vr§i od 5. do 8. kimovca v trzaSkem »Narodnem 
domu« po naslednjem redu: 

V torek, Sega zvecer ob Va9- ^^i priredimo trzaSkim Slovencem preda- 

vanje o PreSernu (s skioptiSkimi projekcijami). 

V sredoy 6ega zjutraj ob 9. uri: 

Otvoritev, konstitucija plenarnega shoda in odsekov. 
I. Predavanje slovenskem vseu£i!i§Cu. 
II. Teoretska predavanja: 

1. Pojedinec — skupina. Pozitivna etika. Zna- 
nost — verstvo. 

2. NaCelo evolucije, dela, samopomoCi. 

3. Narodnostno vpraSanje. 

Delo shoda razdelimo v §tiri odseke, ki bodo po mofnosti 
zborovali tako, da bo mogoCe prisostvovati vsem. 
popoldan: 

A. Odsek za materijelno stanje slovenskega dijaStva s Stirimi 
referati; predlogi. 

B, Odsek za Ijudsko izobrazbo: 

1. Referati ferijalnih druStev. 

2. Referat o predavateljstvu. 

3. Referat knjizniStvu. 

4. Predlogi. 

Digitized by VjOOQlC 



1 



strati 66. OMLADINA Leto II. 

V cetrtek, 7ega ob 8. uri zjutraj: 

C. Odsek za dijasko izobrazbo: 

1. Polozaj slovenskega dijaStva z ozirom na 
izobrazbo. 

2. Delo srednje sole. 

3. Slovenski dijak in visoke Sole, 

4. Naloge naSih akademskih druStev. 

5. Predlogi. 
popoldan :' 

D. Ors^anizaini odsek; 
zvecer: komerz. 

V petek, Sega ob lo. uri dopoldan : 

Plenarno zborovanje: PoroCila in resolucije predlagane 

od odsekovih naCelnikov. 
popoldan ob 4. uri: 
Velik javni Ijudski shod z naslednjim dnevnim redom: 

1. TrzaSko Solstvo, slovenske srednje in vi- 
soke Sole. 

2. Kaj je in bodi Trst Slovenstvu? 

V primernem casu si bomo ogledovali Trst in bliznjo 
okolico. Korporativno si ogledamo: 

1. Arzenal avstrijskega Lloyda. 

2. Stabilimento technico. 

3. Tvornice v Skednju. 

4. ZooloSko Stacijo. 

Iz naCrta razvidite, da bo delo onih, ki bodo shod pazno zasledovali, 
precej naporno. Zato naj bi govorili vsi govorniki le po dobrem premisleku 
stvarno in jasno. Tako bo zagotovljeno, da bo shod ne samo zbiral 
dosedanje naSe prldobitve, ampak jim tudi pridejal novih produktivnih idej- 

Na shod vabimo vse svoje slovanske prjjatelje, da nam posljejo 
ako ni drugaCe, vsaj svoje delegate. 

Slovenski srednjeSolci nam bodo prisrCno dobrodosli. 
kar gradimo in zbiramo, vse velja povzdigi slovenskega dijaka, da bo vsaka 
naslednja generacija mogla stati vi§je, opiraje se na pridobitve prednikov, 
in bo prinesla v dedSCino novih misli. 

Narodno-radikalni akademiki naj premagajo gmotne ovire, in 
naj polnoStevilno nastopijo v Trstu. Da nam tudi drugi slovenski inteligenti, 
ki simpatic^no sledijo napredovanju slovenskega dijaStva, izkazejo £ast s 
svojo prisotnostjo, je na§a iskrena zelja. 

V Ljubljani, koncem malega srpana 1905. 

Pripravljalni odbor. 

Digitized by VjOOQIC 



Leto II. OMLADINA Stran 67. 

DR. LJUDEVIT PIVKO: 

ABITURIJENTOM IN MLADIM FILOZOFOM. 

Prihodnja jesen nam pripelje spet na vseuCili§5a kopo novih slovenskih 
filozofov, ki se posvetijo raznim u5nim predmetom deloma iz 
Ijubezni do njih, deloma pa samo sluCajno in iz nevednosti. Gimna- 
zijski programi nam ze prorokujejo in obljubljajo, da se vrste 
filozofov znatno pomnoze. 

Novi tovariSi se odloCajo za poklfc tako, kakor so si ga volili mnogi 
njihovi predniki. Kogar je namreC veselila v vi§jih razredih srednje Sole 
recimo matematika, ta si ze misli, da bi zgresil pravo pot svojega zivljenja, 
£e ne Studira matematike, Ce ne postane filozof in pozneje profesor svojega 
najljubsega srednjeSolskega predmeta. Tako vedkrat. — Kdor pa stoji po 
maturi neodlocen na razpotju, tega bo potegnila po stari navadi najbrz 
filologija iz neprijetne zadrege. 

V tej navadi ni bilo do sedaj niC posebno nevarnega. Mnogi so priSli 
tako do Ijubega kruha in mnogi, ki sami ne ved6, kdaj in zakaj so si iz- 
brali ravno uciteljski stan, so danes z njim popolnoma zadovoljni. Toda 
naslednikom bo ze pfela druga pesem. — Danes menda konstatiramo 
prviC V slovenskem javnem zivljenju, da imamo za gotove 
sfanove ze preveC naraSCaja. Vesel pojav bi bil za narod, ako bi v 
vseh potrebnih stanovih imel primeroma toliko moCi, kakor jih ima v 
filozofih. Ker pa vidimo in Cutimo pomanjkanje Ijudi v mnogih, skoro vseh 
drugih vrstah, zato nam ni zal samo nekaterih posameznih eksistenc, ki jim 
ne bo mogofe najti dela in kruha po filozofskih Studijah, ampak narodni 
organizem se nam smili' §e bolj, ki izgubija krvavo potrebne elemente. 

Kako smo priSli do tega neveselega stanja? 

NajveC je kriva brezbriznost dijagtva samega, ki ni Cutilo do sedaj 
nikdar potrebe seSteti svoje moCi, — pogledati, ali je dobro sestavljeno po 
socijalnih potrebah. NaSe dijastvo §e sploh ni imelo nikdar prave zavesti 
svojih moCi. Posamezniki so hiteli vsak svojo pot brez ozira na pravo 
narodno potrebo. DijaStvo v celoti ni Cutilo naloge, da se mora samo deliti 
in razvrsCati v zdravem razmerju. A vendar ni pretezko pri nas oceniti 
vsak posamezen element, ker nas ni preveliko in ker smo skoro vsi 
koncentrirani v treh velikih mestih. 

Da se sestavijo naSe sile v pravo zdravo razmerje, treba je najprej 
dobre statistike. V Stevilkah se moramo videti, svoje tabele moramo 
kazati novodoSlecem: *Glejte, tu smo slabi, tu smo mocni.^^ Potem ne bo 
treba pregovarjati, razkladati, nagovarjati. Vsak vidi sam, vsak naj ve sam, 
kje ga je treba, kje bi njegove zmoznosti naSle prosto pot v lastno in 
sploSno korist. 

Letos smo izdelali statistiko dijaStva, predpogoj zdrave organizacije. 
ZaCudili smo se ob rezultatu. Zasledili smo rano, dokazali smo jo. Do zdaj 
smo jo samo cutili. — In s tem se vracam k abitiirijentem in mladim filozofom. 

Digitized by VjOOQlC 



Stran 68. OMLADI N A Leto II. 

Zadnja (4.) Stevilka »Omladine« konstatira 202 filozofa, med njimi 
nad % klas. filologov, matematikov, prirodoslovcev in zgodovinarjev. Skoda 
se nam zdi veliko mladih moz, ki so se veCinoma z vellkim trudom pre- 
borili na visoke Sole, ki.tukaj §tudirajo z velikanskim naporom, v pomanj- 
kanju, z vnemo, toda vendar slepo, ker bodo po sku§njah stali pod solncem. 
Koliko zavodov pa imamo na slovenskem ozemiju, ki jim podajo dela in kruha? 
RaCunimo 12 do 15 zavodov. Na nekterih pa niti ne dobe Slovenci lahko 
mesta. Toda pomisliti je §e ve5. Na teh zavodih so ze povsod moCi, ravno 
V imenovanih predmetih delujejo skoro povsod mlaj§i uCitelji. Ako bi bila 
vsa mesta za klasiSno filologijo, matematiko, prirodoslovje in zgodovino 
prazna in bi se napolnila s samimi novimi mo5mi, vendar ne bi nasli 
mesta vsi slovenski klasiCni filologi itd., ki zdaj se studirajo. — Ali menijo 
mogoCe delovati na tujem? Ob sami mis!i na to se nam vidi §koda vseh 
teh elementov. Razun tega pa nimajo niti upanja, da pridejo na druge 
zavode. Na§i Ijudje so sposobni delovati veCinoma le §e na Cisto nemSkih 
zavodih, tam pa imajo nemSki kandidatje prednost. Nemci imajosvojih preveC. — 
Polom grozi. Niti Cetrtina sedanjih dijakov z dotiCnimi predmeti ne dobi 
normalno zasluzenega kruha. Drugod bodo se morali preziveti in kdo ve kako! 

2e V preteklem letu smo dosegli, da je mnogo teh kandidatov (posebno 
mlajSih) prestopilo na pravno in na medicirtsko fakulteto*). Zguba enega 
ali dveh let §e ni tako velika, kakor bi bila, £e bi dotiiJni . dijaki po dovr- 
§enih Studijah stradali, se razgubili, ali pa 10 do 15 let suplirali. 

Da pojasnim razmere §e bolj, podajam nekaj zivih primerov. Vzemimo 
matematiko. Statistika govorf, da imamo 57 dijakov tega predmeta, med 
njimi jih ima 41 matematiko kot glavni predmet. Na slovenskem ozemlju je 
kakih 22 srednjeSolskih uCiteljskih mest za matematiko. V doglednem casu 
se izpraznijo najve5 tri mesta, vsa druga so zasedena z mlaj§imi uCitelji. 
Na ta tri mesta pa nima upanja niti jeden sedanjih dijakov. Caka ze namre£ 
na nje sedem starejSih kandidatov, dva izpraSana suplenta, dva doktorja 
brez skuSnje, jeden suplent brez skuSnje, jeden kandidat brez sku§nje in 
slulbe. In tu bo konkurence! SreCen bo, kdor dobi mesto. Vi mlajSi pa boste 
gledali. Kam menite? Kaj bo vam ostalo? Upate na kako mizico pri bankah, 
raCunskih zavodih? Tam vas niti ne morejo rabiti. Morali bi sluziti kot uradniki 
druge vrste. Ali ni potem Skoda dolgih Studij, denarja, slovenskega denarja? 

Idealivstran! Studirati matematiko, ker vam je predmet simpati5en, 
je nesmiselno v danaSnjih razmerah. Edino skupina z deskriptivo §e ima 
nekako bodoCnost. 

Isto naj velja filologom, isto bodoCim prirodoslovcem, isto bodoCim in 
sedanjim zgodovinarjem. 

Novim naj bo to v svarilo, drugim pa v premislek! 

*) Ob tej priliki naj konstatiram znaCilne opazke, kako so se posmehovali gotovi 
dijaSki krogi na Dunaju »SIovenijis ko se je sliSalp, da je tu nekaj filozofov prestopilo 
na druge fakulte. Reklo se je, da Slovenijani prestopajo od filozofije, ker 
kot filozofi nimajo svobode in prilike »re§evati narod* . . . MogoCe bodo 
zdaj dotiCni krogi sami izprevideli, da ni bilo umestno spremljati premiSIjene in teiavne 
korake biv§ih filozofov s takimi surovimi opazkami. 



Digitized by 



Google 



Leto II OMLADINA Strati 69. 

Krivi informatorji so straSili vJasih in svarili pred jurldiCnimi 
studijami. Pravi se: »Kaj pa bom kot jurist, saj jili je ze toliko! Pa prva 
leta po Studijali niso bogve kako slavna.* 

Slovenskih juristov §e nikdar ni bilo zadosti in jili §.e dolgo ne bo, 
Res je, da se mora vrsto let zadovoljevati jurist s skromnim stali§£em, toda 
bodoCnost ima, eksistenca ni in ne bo izgubljena. 

Stevilo medicincev paje naravnost minimalno,*) Medicine se boje 
fantje, ker menijo, da je predraga in ker zahteva §e §est let po maturi. 
Bog pomagaj! Fakt je, da medicinsko leto samo ob sebi ni draije kakor 
drugo. Prazen strah je to, informacije ste dobili od nevednezev. Poznam 
medicincev mnogo, ki se rijejo z lastno energijo skozi leta. Pojdite si 
po informacije k medicincem samim, ki vas nikdar ne bodo odbijali od 
svojega predmeta. — In tistih dveh let se ni treba bati, ki jih mora 
medicinec zrtvovati ve5 ko jurist ali filozof. Avspicije so slovenskim zdrav- 
nikom, ki so pridno Studirali, zelo ugodne. Tudi tu naj govori primera. 
Nedavno je bil imenovan mlad doktor okrajnim zdravnikom, osem let po 
maturi, ki je v §est in pol letih dovr§il §tudije in ugodil voja§ki 
dolznosti in ki ima nekaj nad leto prakse v bolniSnici. Kdaj ima jurist 
osem let po maturi tako stalisCe? Koliko filozofov je v taki dobi definitivno 
nastavljenih ? Primerjajte z matematikom, ki ima skuSnje in vse, toda osem 
let po maturi nobenega mesta. 

Primanjkuje nam dalje montane ev, veterinarcev, tehnikov itd. 
StatistiCna tabela slovenskega dijaStva (Omladina str. 56) kriCi. 

Upamo, da se bo ze prihodnje leto zacelo obraCati razmerje posameznih 
predmetov na boljSe. 

Novi tovariSi ne mislite samo ideaino, ko si izbirate v predmetih 
vi§jih studij! Izbirajte si praktiSno, izvolite si predmet, ki vam ugaja in ki 
vam obljublja kruha; pazite, da ne ukradete narodu nevede svoje moCi. 

G. RATZENHOFER: 

POMEN IN CILJI SOCIJOLOGIJE. 

(Prevedel B. H.) 

(KONEC). 

Iz presojanja socijalnega razvoja se razvije cela vrsta glavnih problemov, 
izmed katerih je naj vaznejSi peti problem o medsebojnem razmerju 
med individualizmom (subjektivizmom) in socijalizmom (komu- 
nizmom). VClovei^enje je brez dvoma delo individualizacije, ki je odtrgala 
Cloveka iz stanja komunisticne skupnosti. Osebnost je plemenita cvetka 
tega stremljenja; nje pretirano nagla§anje pa privede do tega, da se smatra 
posajneznik za srediSCe sveta. Ali dovoljuje socijalni razvoj neomejeno 
individu alizacijo? Ali pa je morda potrebno, ji postaviti o sploSnem interesu 
♦) Gl. »Omladinac 4., str. 57. 



Digitized by 



Google 



Strati 70. M L A D I NA Leto 11 

nasproti socijalizacijo in kako moremo spraviti v soglasje individu- 
alizacijo in socijalizacijo t. j. blaginjo posameznika in bla- 
gin jo celote? — Brez globokega vpogleda v medsebojne . i^loveSke 
odnoSaje se da spoznati, da je ta problem o tesni kavzalni zvezi z vpraSanji 
politiCni organizaciji druzbe, s celim razvojem prava in s pozitivno etiko, 
t. j. z vsemi nravnimi normami, ki izhajajo iz interesne narave Cloveka. 

S tem pa, da se oziramo na naravo Cloveka t. j. na njegova prirojena 
svojstva, se nam odpira pogled na Sesti veliki problem, na plemenski 
problem, ki razpada v sledeCa vpraSanja: 

Ali se more smatrati pokolenje Cloveka za enotno? Katere 
socijalne in etiCne posledice ima odgovor na to vpraSanje? 

Katero vrednost ima pojem rase za socijalni razvoj sploh in s 
posebnim ozirom na Casovne in krajevne okoliSCine? 

Kako se razloCujejo po vrednosti 5istokrvne rase, kako 
trajne obi ike meSanih ras, ki so se razvile po sovplemenjevanju (Inzucht) 
in kako meSane rase z nestalnimi svojstvi? 

Kaj sledi za socijalni razvoj iz dejstva, da so rase razliSne in da 
so prirojena svojstva — kot produkt bioloSkega razvoja, zgodovine, 
bivaliSCa, okolice in vladajoCih idej — tudl razlicna? 

Ta plemenski problem, o katerem se vrsi danes v Evropi zivahen boj, 
se skusa zaman reSiti z enostranskega staliSfa etnologije ali antropologije 
ali geografije ali biologije; ker rasa ni le rezultat bioloSkega razvoja ali 
geografskih pogojev ali antropoloskega opazovanja, se da nje socijalni pomen 
spoznati le na podlagi vseh onih faktorjev, s katerimi se peCajo vse specijalne 
znanosti, iz katerih Crpa sociologija svoj sestav. Ta plemenski problem je 
dalekosezne vaznosti za politiSko nalogo drzave. Socijologija more smatrati 
idejo o zdruzitvi in spojitvi sosednih ras le za ideal. 2e samo primerjanje 
tisoiSletne razvojne dobe posameznih ras s kratkimi dobami, ki pridejo v 
poStev za socijalne reforme, nam jasno dokaze absurdnost vere v zdravo 
harmonizacijo vseh plemjsnskih posebnostij. 

S tem plemenskim problemom je V zvezi problem o Ijudski higijeni, 
ki je pravzaprav le vpraSanje o odstranitvi slabih prirojenih 
svojstev. Boj zoper dedne bolezni in nagnjenje k njim, zoper sifilis, gonorejo, 
epilepsijo, alkoholizem, nevrastenijo i. dr., je izmed najbolj pereCih vpraSanj 
Ijudskega zivljenja v Evropi, to je boj, ki se ozira manj na morfoloSko in 
fizijolosko kot na gospodarsko in eticno stran plemenskega razvoja. Ne 
moremo veC prezreti dejstva, da je tehten vzrok bede mas podedovana 
vsprejemljivost — za bolezni. Pravnofilozofska naziranja o razmerju med 
£love§kimi prirojenimi svojstvi in nravnimi ter socijalnimi normami potrebujejo 
korenite revizije. Spoznanje, da je clovesko ravnanje le posledica vec^ 
ali manj zdravih prirojenih lastnostij, se ne da spraviti v soglasje s sedanjim 
kazenskim pravom, na drugi strani pa je vsled vedno naglejse rasti stevila 
Ijudij in prenapolnitve stanovaliSC, vsled rastoCe komplikacije vseh pravnih 
razmer krepka obramba druzbe pred izgredi socijalnih bolnikov 
vedno nujnejsa. 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 71. 

Sploh pa razvijejo ta preiskavanja problem, v katerem razmerju naj 
delujeta v civilizaciji politiCna principa; prostost in sila in poli- 
ti£na sistema: centralizacija in avtonomija. Kar se je doslej v tern oziru 
dognalo, je komaj ve£ vredno kot navadno politiSno blebetanje. Vedno bolj 
upraviCeni so dvomi o vrednosti politiCnih principov XVIII. in XIX. stoletja. 
Socijaini razvoj stremi vedno bolj po organizujoCem redu, ako se 
hoce doseCi, da zivi veCina Ijudij v zadovoljivih razmerah. Jasno je, da podaja 
individualizujoca prostost sedanjosti le malenkostni manjSini moC, a tudi 
tej ne zadovoljnosti. Ta problem se peCa tedaj tudi skapitalizmom in 
spravicodela(nes »pravico do dela", ker socijologija zavraCa ta pojem.) 

V najtesnejSi zvezi s plemenskim vpraSanjem je problem vojne in 
miru. Vedno oCivldnejSa je kratkovidnost onih entuzijastov, katerim se zdi 
moznost »veCnega miru« zato verjetna, ker vidijo v vojni le samovoljne muhe 
mogotcev tega sveta, dasi so vojne brez dvoma posledice socijalnega razvoja 
t. j.razmnozitve Ijudij v nesoglasju z zivljenskimi pogoji in posledice nasprotstva 
posameznih piemen. Globlji vpogled v bistvo politike nam kaze, da se da 
to vprasanje reSevati mnogo uspeSneje za druzbo, ako se ne obsoja vojna 
ze kar a priori, ampak 5e se odstranijo nje vzroki. 

ReSitev ravnokar omenjenih problemov pa je mozna le, ako se povzdigne 
politika iz danasnje sfere diletantizma, dipIomati5nega spletkarstva in osebnih 
interesov do znanstvene discipline na podlagi socijoloSkega spoznanja. Tako 
ne sme dalje ostati, da bi znanost kar ignorirala to najznamenitejSe CloveSko 
delovanje, ki uravnava vso sreCo in nesreCo druzbe. Nauk o politiki kot 
dinamiki socijalnih sil nam podaja praktiSno vrednost socijologije. Le po 
politiki, ki se ozira na temelje socijalnega razvoja in pozna potrebe druzbe, 
se da doseCi civilizacija, t. j. ono druzabno stanje, kjer odloCuje 
splo§nablaginja. 

Za bioloSkim in politiCnim problemom je najvaznejSi pozitivno 
etiCni problem: Vkoliko je odvisno procvitanje ras, narodov, 
drzav in druzb od njih nravnosti? — Vemo, da ne pripisuje 
danaSnje antropoloSko naziranje socijalnemu razvoju nravnosti nobene 
vaznosti za usodo narodov, ker je vsled pomanjkanja temeljitega socijoloSkega 
znanja neznano, da je »dobro« in »zlo« v najtesnejSi zvezi s procvitanjem vrste. 

Odgovor na to vpraSanje vstvari problem o nravni vzgoji ljudij> 
ki zopet razpada v probleme o Soli, o druzini, o medsebojnem in 
druzabnem razmerju moSkega in zenskega spola. Naj le 
opozorim kot primer, da vlada glede vpraSanja o zenskih pravicah danes 
naziranje, ki je bo moralo smatrati socijoloSko misleCe stoletje za najneraz- 
umljivejso blodnjo. 

Ob kratkem bi §e omenil, da je pri reSevanju teh problemov neobhodno 
potrebno reSiti tudi problem religije, z ozirom na filozofsko istinitost 
verske potrebe Ijudij, na etiCno in idealno vrednost religije sploh in posa- 
meznih konfesij posebej. 

Kot poslednji se pojavlja V vrsti glavnih problemov drzav ni problem, 
t. j.vpraSanje o politiCni delitvi CloveStva in njegovih bivaliSC. S tern problemom 



Digitized by 



Google 



Stran 72. M L A D I N A Leto II. 

se re§i tudi vpraSanje o socijoloSki drzavni ideji; v smislu te ideje 
ima dr2ava kot organizacija moCi nalogoizvrSiti praktiCnovseznanstvene 
sinteze socijologije. K tern sintezam spada tudi nauk o razmerju drzave in 
nje prebivalcev do druzbe in vseh Ijudij, ker se ti posluzujejo drzave, da 
se bore za svoje porajajoCe se interese. 

Ce tukaj konCam naStevanje socijoloSkih problemov, priCakujem ugovora, 
da niti omenjen ni bil takozvani socijalni problem, ki je §ele napravil 
na§o dobo sploh sprejemljivo za socijologijo. In v resnici se mi socijaino 
ali delavsko vpra§anje, ki se dostikrat napa{!no imenuje »socijalistiCno«, 
vpra§anje o zadovoljitvi brezposestnih in brezuplivnih, 
nikakor ne zdi specijalen problem socijologije, ker se v specijalnosti ne da 
re§iti, kakor menijo »socijalisti«, socijalni demokrati in socijalni politiki. 
Odgovor na ta problem je rezultat reSitve vseh ostalih problemov, kajti 
resniCna blaginja enega druzbenega razreda more seveda temeljiti le na 
sploSni blaginji, in enostranski razredni boj delavcev je v najoCividnej§em 
nasprotju s socijoloSkim naziranjem. 

Kakor vidimo, postavlja socijologija pri ncipe za vse socijalne zadeve, 
principijelna reSitev vseh socijalnih problemov je nje smoter; ona ga more 
doseCi, ker prou5ava vse probleme z ozirom na notranjo zvezo vsega, kar 
obstoja. Socijologija je zastavila pot pretirani, brez sebiCne smotrenosti delujo5i 
specifikaciji in borniranosti takozvanega »strokovnja§tva«. Socijologija stremi 
za tern, da podvrze veiikanske uspehe posameznih realnih znanostij splo§ni 
blaginji. Problemi socijologije so tudi problemi civilizacije. 

Omenjeni temeljni, svetovni in glavni problemi obsegajo bistveno 
vsebino socijologije kot znanosti. Ti problemi se mnoze v isti meri, kakor 
opozarjajo pomozne znanosti socijologa na reSitev novih problemov. Ce je 
svet res rezultat notranje zakonitosti, potem se mora tudi socijalni razvoj 
znanstveno prouCevati s pomoCjo znanosti, katera pribori tej zakonitosti 
veljavo s tem, da se ozira na specijalne vede. Kakor so si naravoslovske 
vede priborile zmago §e-le v boju s predsodki srednjega veka, tako se mora 
tudi socijologija in nje filozofski temelj, pozitivni monizem, §ele 
preboriti skozi predsodke napaCne znanstvenosti in prezivelih interesov. 

V.M. ZALAR: 

DVAJSET LET NARODNEGA DELA. 

Ravnokar je slavila »Narodni jednota severo5eska« jubilej: dokonCala je 
dvajseto leto svojega delovanja. Povspela se je v tej dobi iz skromnih 
zaCetkov v mogoCno in znamenito organizacijo, brez katere si danes 
5e§kega severa niti misliti ne moremo. Da bi se »Jednota« radovala 
nad tem jubilejem kot takim, zato pa£ po mojih mislih nima pravega vzroka; 
saj je xiSivno ta dvajsetletni jubilej najzgovornejSa obtozba preCudnih razmer, 



Digitized by 



Google 



Leto II. 



ML A DIN/A 



Stran 73. 



V katerih zivimo danes v tej drzavi. In ozadje tega jubileja? Ali ne pomeni 
ta jubilej dvajset let tezkega dela, trdega boja, krutega preganjanja? Toda 
Ce pogledamo na sadove tega dela, vzradostiti se nam mora srce. — Ko je 
bil iz§el V CeSkih novinah 19. sveCana 1885. leta navduSen oklic, podpisan 
od dr. Riegra in dr. Trojana — pozneje prvega predsednika drustvenega— , 
ki je pozival k ustanovitvi »Narodne jednote severoCe§ke<, ni paC nikdo 
slutil, kako vazno delo se zaCenja. Novo drustvo se je ustanov^o 22. sveCana 
istega leta. 

• Bilo bi mi naravnost nemogoCe jasno naCrtati razvoj »Severofeske 
jednote* od te dobe pa do letoSnjega leta. Naj govore rajSe Stevilke. 
Podajam tu statistifen pregled za 1., 5., 10., 15. in 20. leto: 





1. 


V. 


X. 


XV. 


XX. 


V letu 


1885-86 


1889-90 


1894 95 


1899-1900 


1904-05 




K h 


K Ih 


K Ih 


K jh 


K ' |h 


Dohodki 


12485 92 


10826 


04 


15414 


38 


6963153 


86865 92 


Izdatki 


798942 


10778 


22 


17942 


46 


6032574 


7949389 




Solstvo . 


— 


- 


1585 


14 


2833 


72 


8225 


14 


1458076 


Od tega 


predavanja 


— 


— 


1005 


12 


1922 


82 


1494 


45 


1057,54 


na 


knjiznice . 


873 


72 


995 


94 


2574 


08 


1454 


10 


5202:37 




5asopisje. 


— 


— 


1813 


74 


122 




4259 


59 


674938 


.Premozenje .... 


— 


— 


61041- 


4608 


06 


87791 


52 


15542356 


., ..V . 1 koliko 
^"^•^"'"i §tev. knjig 


12 


16 


40 


38 


105 


1095 


982 


3788 


3727 


9616 


Podruznice .... 


119 


204 


287 


559 


702 


Predavanji 


1 . . . . 


4 


il 


16 


•1 


20 


3 


60 


5 


828 



Za vseh dvajset let je prejeia blagajna »Narodne jednote severoce§ke* 
skupno 863.631*51 K, izdala pa skupno 771.359'28 K; od tega pripada na 
golstvo 65.092-02 K, na knjiznice 49.284-24 K, na predavanja 28.173-47 K, 
na Casopisje 50.091*05 K. Knjiznic se je ustanovilo 762 z 71.259 knjigami, 
predavanj je bilo 7069. 

Iz teh suhih Stevilk si je paC mogoCe napraviti pribliJno pojem o 
velikanskem delu »Severo5e§ke jednote* za teh 20 let. Tam, kjer pred 
dvajsetimi let Cehi niso imeli niCesar, niti narodne zavednosti, tam se nam 
danes odpira Cisto drugaCen pogled: tam je cela vrsta £ilih podruznic, 
manjSine so organizirane, imajo svoje Sole, svoje knjiznice, svoje Casopise, 
svoja strokovna drustva, svoje dome ltd., danes se Ceh tam udeleiuje 
volilnega boja, javnega zivljenja; vazne obCine, ki so pred 20. leti §e bile v 
skrajni nevarnosti, so danes CeSkemu narodu trajno pridobljene, druge pa, 
ki so pred kratkim Casom bile §e nemSke, imajo danes ze £e§ka zastopstva. 
Za vseh dvajset let so Cehi izgubili eno edino obCino na ce§kem severu. 



Digitized by 



Google 



Stran 74. M L A D I N A . Leto II. 

»SeveroCe§ki jednoti* se toraj pa5 ni treba sramovati uspehov svojega 
dela. In prihodnjost? Ali se ne bo morda cela ta trdnjava »Severo5e§ke 
jednote« razvalila? Dvajsetletno delo nam da najboljsi odgovor na to vpraSanje. 
Jeklena 5e§ka vztrajnost pa bodi svetel vzgled nam, ki smo ravno v tej 
stvari tako daleC zadaj. 

A. RIBNIKAR: 

POTREBI NARODNIH KNJIZNIC NA 
SLOVENSKEM. 

KONEC*). 

Iz povedanega smo lahko uvideli, da imamo Slovene! sploh premalo primerne 
Ijudske literature. To tudi najveCkrat navajajo nasprotniki snovanja 
Ijudskih knjiznic. Kazejo na Nemce, ki imajo najveCjo literaturo na svetu, 
kazejo na Francoze, Angleze in druge, £e§, da se na§a literatura napram 
drugim kar izgubi in da §e dolgo, dolgo nismo zreli za snovanje knjiznic. 
Tudi ne bi menda Ijudstvo veliko pridobilo iz slovenskih knjig. Veliko bolj 
kot taki pomisleki, zdi se mi upostevanja vredno, da je nasa mala kvantiteta 
knjig premalo razSirjena med nami. Primanjkuje nam primernih zavodov, ki 
bi jo popularizirali. In to je najbolj vazno, da znamo izrabiti dane 
nam, Ce tudi najmanjse in najslabSe sile. Zato pa tudi sme/o 
trdimo: ako bi Slovenci ves ta kapital, ki lezi v tisocih na§ih knjigah ne- 
plodno zakopan, pridobili. za slovensko Ijudstvo, imeli bi z njim takoj veliko 
uspeha. §e veliko veCjega pomena pa bi bilo to za bodocnost, kajti dobro 
razSirjena obstojeca literatura bi dvignila izobrazno stanje tako, da bi se 
ze samo za knjznice izplaCalo pogosteje izdajati bolj§e knjige. Tudi Cehi pred 
50 leti niso imeli najboljse literature. KnjizniCar ^Severo-Ceske Jednote« me 
je §e izrecno opozoril na velikansko spremembo, katero so izvrsile tekom 
pol stoletja Ijudske knjiznice v tem oziru, da so izcistile, zboljsale in po- 
mnozile CeSko literaturo. Sicer pa tudi mi sodimo, da potrebujejo nase knjige, 
Casopisje, Sitalnice in knjiznice nujne remedure. 

ViSja kulturnejSa organizacija mora stopiti na mesto hirajocih druStev in 
odpraviti nezdrave politiCne izrodke, cetudi isti nastopajo pod krinko kulture. 
Organizacija izobrazevalnih druStev v zvezi s politiCno postane tudi za 
Slovence, ko bolj dozorimo, nesmisel. Staro£ehi so kot politiJSni vodje 
ustanovili take kulturne zavode, kot je »§kolska Matice«, — danes korakajo 
ceske narodne jednote, kjer delujejo mladi Ijudje, daleiS od politiCnega 
kolovoza. Slovenski narod steje ze precejsnje stevilo inteligence, a ker je 
slovenski sin postal po vecini odvisen uradnik, je treba, da poisCe sebi 
primernih organizacijskih tal, da se prime nove, njemu dopustne organiza- 
cijske forme. Politika ni zanj, a kulturno delo je vsakomur mozno. Da bi na§i 

♦) Glej 10. Stevilko I., in 2. \l letnika. 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Stran 75. 

inteligenti po dezeli in po mestih vsaj malenkostno majhen del svojega 
Casa zrtvovali za kulturnO delo, koliko krasnih zdravniSkih, pravnih in obCe- 
zanimivih, nepolitiCnih predavanj bi se vrSilo vsaki dan po Slovenskem, 
koliko prepotrebnih teCajev za analfabete, za slabe bralce, rafunarje itd. bi 
pospeSevalo obCenarodni razvoj! Knjige ne bi lezale zapraSene po kotih, 
Casopisje ne bi ostajalo nerazSirjeno in nebrano. Citalnice bi se z lahkoto 
modernizirale. 

Prosveta! je moderni bojni klic vseh naprednjakov, in ne bo dolgo 
tega, ko bo povsod obveljalo naCelo, da je najproduktivnejSi izdatek oni za 
zobrazbena sredstva. Ne motimo se, ako trdimo, da je bas Ijudskim knjiznicam 
odmenjena posebna uloga v kulturnem razvoju 20tega stoletja. S knjiznicami 
se ze pripravija drugod Ijudstvo za kaj veCjega, Ijudske knjiznice se izkazujejo 
drugod kot najboljSe dopolnilo Ijudske sole. Tudi naSe Ijudstvo hrepeni 
po Citanju in videl sem ze opetovano kmetice, ki so pasle krave s knjigo 
V roki. Prve Ijudske knjiznice se prav izborno obnesejo in le brez odlasanja 
se nam je oprijeti tega priznanega izobrazbenega sredstva pa je uspeh 
zagotovljen. 

« 

LISTEK. 

Za shod narodno - radtkalneg^a dijaStva v Trstu daje vse informacije 
^Odbor za narod no-radikal ni shod, Ljubljana, »Prosveta« 
Narodni dom. 

Ceski akademiki na shodu narodno-radikalneg^a dijaStva v Trstu. Cesko 
dija§tvo se moCno zanima za trza§ki shod. *>Svaz ^eskoslovanskeho studenstva« 
se ga udelezi s celim svojim odborom. Ker bomo v Trstu razpravljali tudi 
o razmerju Slovencev do Cehov, osobito naSega dijaStva v Pragi do ceskega 
obCinstva sploh, posebno do dija§tva, ne bo poset Ce§kih akademikov zanje 
le zanimiv izlet in manifestacija ob Adriji, ampak se bo razvil v prisrCen 
odkrit razgpvor, ki bo v korist obema deleznikoma, osobito seveda sloven- 
skemu dijaStvu. 

Srbsko dijastvo in nas shod. Srbski dija§ki listi razpravljajo o trzaskem 
shodu in vabijo Srbe, da se ga udeleze. >»Omladinski Glasnik- piSe: »Ko 
god od Srba djaka moze, dobro bi bilo, da prisustvuje ovome zboru vrjedne 
i razumne slovenaCke omiadine. 2eIimo sretan rad u uspjeh!« 

PrenoiiSCa za udeleznike naSega shoda bodo oskrbeli gostoljubni trza§ki 
Slovene!. Vsakdo more torej za trdno raCunati, da mu odpade precej tehtna 
skrb za stanovanje. Priglasi za stanovanja naj se dopoSiljajo kar mozno 
zgodaj in za gotovo do 15. na Ijubljanski odbor, od tega casa pa na 
trzaSki odbor, fegar adresa se objavi v »Edinosti« in »Domovini«. 

Dijaki uCitelji. SluSatelji tehnike v Berolinu prirejajo ze vec let pouine 
teCaje za delavce. Zadnjo zimo so jih zaiJeli posnemati vseuciliScniki. Leti 



Digitized by 



Google / 



Stran 76. OMLADINA Leto II. 

trdijo, da je dijaStvo poklicano sodelovati pri socijalnih nalogah sedanjosti 
po svojih najboljSih moceh. Najboljse porabijo svoje sile, ako pouCujejo 
delavce. Tak pouk je potreben, ker zahtevajo od dne do dne vecjo izobrazbo. 
Sicer pa nimajo delavci prilike niti si pridobiti eleraentarnega znanja, ki je 
podlaga za vi§jo izobrazbo. Tudi najmanjSa izobrazba je za delavCev poklic 
in socijaino sploh velike praktiCne vrednosti. UCili so v desetih teCajih 348 
delavcev. Edina predmeta sta bila nem§5ina in raCunstvo. Poucevali so bolj 
in manj izobrazene v dveh oddelkih. Vseh uCencev se je priglasilo 561, med 
njimi 12 zensk. Koncem te5aja jih je bilo §e 222, drugi so iz raznih vzrokov 
odpadli. NajveC sluSateljev je bilo starih 25 do 40 let. Med pocitnicami 
predavajo dijaki o splo§no zanimivih predmetih. Tudi prirejajo izlete v 
muzeje in v gledaliSCa, kjer imajo veliko prilike se spQznati z delavci 
nataniineje. V letnem teCaju pouCujejo v Stirih oddelkih nemSCino in v treh 
raCunstvo: Uvedli so namreC teCaj za popolnoma neveSCe in inozemce, tudi 
so vrinili en teCaj med prvotna dva. Poseben teCaj je tudi o Schillerju. 
Troski znaSajo dosedaj okroglo 408 mark. 

PoCitnisko delo. Pi§e se nam: 2e zdavnaj smo sprevideli, da je jako 
tezko predavati, videli smo, da so predavatelji imeli najboljso voljo, a ne 
zadostno zmoznosti, premagati tezave predavateljstva. Ljudstvo je odSlo 
nezadovoljno. Vidimo tudi »Prosvetos ki se ne spusti do predavanja, dokler 
ni uspeh absolutno zajamCen. Zato treba dijakom nasvetovati lazjih sredstev, 
kako bi se mogli izkazati v prid izobrazbi: v mislih imam glasno citanje 
V krogu priprostih Ijudi. To priporoCam osobito srednjeSolskim dijakom. 
Ljudje se tezko pripravijo do citanja, ze zato, ker fitajo poCasi in jim samo 
razblranje £rk stane truda toliko, da zanimivost vsebine ne more delovati. 
Izgube veselje na knjigi, preden se za vsebino interesujejo. Glas o lepoti 
knjig V najSirSo maso morda zanese glasno iiitanje, ki ga posIuSa vsa 
okolica. Gotove ure so tudi na kmetih proste. Seveda treba citati razloCtio 
in zivahno. Morda se vmes tudi kaj razlozi. Korist, ki jo ima tudi recitant 
sam, je neprecenljiva, ker si izvezba organ in jezik. X. 

2tvinozdravniska visoka Sola na Dunaju se je konCno vendarle reformirala. 
Mesto »instituta«, kateremu je bila dozdaj priklopljena visoka Sola, je odredilo 
vojaSko ministerstvo vojaSko akademijo za veterinarce. Tamkaj naj se mesto 
dosedanjih podkovaSev izobrazujejo za vojaske zivinozdravnike abiturijenti 
realk all gimnazij. V internatu bodo gojenci z vsem preskrbljeni. Brezplacna 
bo uniforma, stanovanje in hrana, a tudi instrument!, knjige in vsa druga 
uCna sredstva bodo zastonj. Tudi ne bodo plaCevali nikake. kolegnine in 
nobenih taks. Studij bo trajal osem semestrov, deveti semester pa bodo 
lahko za^eli polagati rigoroze. ProSnje za vsprejem treba vloziti do 
20. avgusta 1. 1. Bolj kot vojaSki internat nas veseli reforma kot taka. 1 njo 
je odpravljena velika krivica, ki se je dosedaj godila civilnim sluSateljem- 
abiturijentom s tem, da so se na istem zavodu solali kandidatje za vojaSke 
zivinozdravnike, dasi so bill isti navadni kovaCi, brez vsake vecje predizobrazbe. 
S to reformo zadobi zivinozdravniSki stan neizmerno veliko za svojo bodoCnost. 
S tem, da se uvedejo v armadi veterinarski akademiki, se uvedejo tudi 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 77. 

gtabna mesta zanje.To bo ugodno uplivalo na status civilnih zlvinozdravnikov. 
Dejstvo, da se zaCenSi z letoSnjim Solskim letom zahteva od vseh sluSateljev 
(od civilnih se zahteva ze od 1898.1.) matura/pa je §e veCjega moralnega 
pomena za zivinozdravniSki stan. SluSatelji avstrijskih zivinozdravniSkih 
visokih Sol so namreC lahko prepriCani — in to se zatrjuje od merodajnih 
faktorjev, — da dobe z veterinarsko akademijo tudi doktorat medicinae 
veterinae, ki bo gotovo unicil vse predsodke, ki jih ima se morda danes 
kdo do zivinozdravniStva. Slovenske abiturijente opozarjamo na zivino- 
zdravni§ki studij. Informacije daje uredniJtvo »Omladine«. 

Leg^itimacijski listek. Akad. druStvo »Sava« na Dunaju je zaiozilo v 
prid »Druzbi sv. C. in Metoda- legitimacijski listek. DruStva naj ga vsprejmo 
kot Clansko legitimacijo, event, naj ga vporabijo kot vstopnico za dru§tvene 
priredbe. Nas more le veseliti, it govori o »Druzbi sv. C. in M.* s toplimi 
besedami liberalno dijastvo v £asu, ko je liberalna stranka vrgia vodstvu, 
ko se je nahajalo v tezavnem polozaju, marsikako poleno. Pozivljamo 
somisljenike, da se poleg Sirjenja narodnega kolka po druStvih poprimejo, 
ako je to sploh mogoCe, tudi legitimacijskega listka. Bojimo se pa, da je 
akad. drustvo »Sava« sicer imelo dobro vol jo, se izkazati kot poMnico nove 
ideje v prid »Druzbis da pa ne bo moglo uspeti proti nepremagljivim oviram, 
ki odrekajo novemu podjetju realna tla. v. 

Slovensko srednjeSolsko dijastvo ze danes opozarjamo, da naj kupiije 
vse Solske potrebSCine za prihodnje Solsko leto edinole pri slovenskih 
trgovcih. Sramota bi bila, ako bi slovenski dijak ne delal po geslu: »Svoji 
k svojim« in s tern dajal najlepsi vzgled ostalim Slovencem. Na poi^itnicah 
ima vsakdo ugodno priliko, da pouCi svojce o tem, kje dobe v mestu pri 
Slovencu dobro blago. 

CisCenje v gimnaziji. Piidrzujemo si podrobnejSi upogled v izvestja 
srednjih §ol po Slovenskem. Danes bi radi opozorili javnost le na jedno 
napako sedanjega sistema. Obstaja neka drakonska naredba glede oproSCenja 
Solnine za prvoSolce: ako nima pri prvi konferenci samih dobrih redov nad 
»zadostnim«, mora pla5ati celo §olnino, ob jednem veija to kot »nasvet«, 
naj de^ko zapusti zavod, 5e§ da ni zanj sposoben. To je v naSih krajih 
ostra represalija proti nara§5aju. Ni ga §olnika, ki bi samo s priblizno 
gotovostjo V 1 V» mesecu spoznal pri vsakem uCencu, ali je sposoben za 
gimnazijo ali ne. Vrhu tega pride ona zavest in Cut odgovornosti nad uCence 
§e le V ve5ji starosti. Na 1. drzavno gimnazijo v Ljubljani so vsprejeli letos 

V prvi razred 168 dijakov, koncem leta jih izkazujejo le §e 130, na II. drzavni 
gimnaziji pa od 144 vsprejetih le §e 110. In 5e se pridenemo, da je od 
teh 110 izbrancev dobilo prvi red le — 69 dijakov, torej komaj 47-9 •/« vspre- 
jetih, potem ni Cudno, da so se Ijudje zaCeli bati te gimnazije. tem si 
bomo §e drugi pot dovolili besedo: Evropski Skandal je, da je bilo 

V enem oddelku 71, v drugem oddelku celo 73 prvoSolcev. 
Obstaja Se iz 5asov, ko higijena in pedagogika nista bill na tako visoki 
stopnji, naredba, da ne sme imeti razred veC kot 50 uCencev. To naredbo 
vlada prezira, gorenjo o solnini pa prakticira jako dosledno. Kje more 



Digitized by 



Google 



Strap 78. OMLADINA Leto II. 

V razredu 73 uCencev vladati red in disciplina? Kako bo profesor sodil, all 
so [lienci sposobni za §tudije? Menda se samo zaradi tesnih prostorov 
tako grozno *£isti«. To je potem paC pregreha na slovenski mladini. Po- 
mislimo: po dolgem boju se je odloCil kmet poslati sina v Ljubljano, z 
visokimi nadami zapusti mali dika vasi doniaCijo, a Cez poldrugi mesec ga 
ze prizeno blamiranega nazaj, 5es za takega, o katerem pravijo gospodje, 
naj raje se pase doma, ni placati §oInine. In vendar ga niso niti mogli 
res presoditi! v. 

Razmere na marlborski gimnaziji pred stiridesetimi lett in — sedaj. 
Zanimivo je primerjati poroCilo mariborske gimnazije za leto 1865. s sedanjim; 
nekaj podatkov, ki smo jih povzeli iz „Novic" 1865., priobCimo tukaj. 

Leta 1865. je bilo na mariborski gimnaziji 342 uCencev, od teh 208 
Slovencev (61^/0), 111 Nemcev, 21 SIov.-Nemcev (nemCurjev, katerih tudi 
sedaj ne manjka, a se priStevajo Nemcem in 2 Italijana; letos pa je bilo 
dijakov 502, in sicer 342 Slovencev (68»/o) in 150 Nemcev. SlovenSCino kot 
prost predmet je obiskovalo I. 1865. 83 (75 Vo) Nemcev, letos pa le 32 (20 ^/o). 
ZnaCilno je tudi, da se je pred Stiridesetimi leti pouCevala v Mariboru poleg 
lasCine (sedaj francoScine) tudi feSCina, katere se je uCilo 41 uCencev; 
sedaj pa bi bila le misel na pouk CeSCine ali celo ru§£ine v oCeh na§ih 
Solskih oblasti neodpusten greh! V. 

DtjaSka knjiznica na novomeski gimnaziji. Iz letnega poroSila posnemamo, 
da se je pomnozila dijaSka knjiznica te gimnazije v preteklem letu za ta 
slovenska dela: a) Po nakupu. Vrtec, 34. 1. — AngeljCek, 12. 1. — ZvonCek 
6.1. — Dom in Svet 17. 1., 2 izvoda. — Dela „Druzbe sv. Mohorja" — 
Kersnik, Spisi IV., 1|2. — Vrhovnik, Sv. Ahacij. b) Po darilih. Anton 
Bonaventura, Ali Boga Stvarnika res ni treba. — Katoli§ki Obzornik, 9. leto. 
— Letopis Slov. Matice, 1885. — Kosi, Zabavna knjizica, 10. zv. — Stritar, 
Zimski ve5eri. — Tuin-hin. NajdenCek. — F. L, RibiCev sin. — §mid, 
Nedolznost preganjana in poveliCana. — Smid, Timotej in Filemon. — Doma 
in na tujem — AngeljCek, 12.1. 

Komentara menda ni treba. Opomnimo le, -— da bi se kdo ne motil 
da ni to kaka IjudskoSolska, ampak knjiznica c. kr. velike gimnazije v Novem 
mestu in da ni ravnatelj te gimnazije kak P. fran^iskan, ampak slovenski 
pisatelj, dr. Fr. Detela, knjizniCar pa gimn. uCitelj Ivan Maselj. 

MProsveta** raznim dopisnikom. Za sedaj je §e popolnoma nemogoCe, 
da bi ^Prosveta* razSirila svoj delokrog 5ez Kranjsko, ker ima itak pr6malo 
moiSi za intenzivno lokalno delo. Tudi iz financijelnega ozira ne bi 
mogia »Prosveta« ugoditi zeljam, ki so se nam izrazile izven Kranjske 
od vei stranij. Velecenjeni prosiici naj nam torej blagovolijo oprostiti, da 
nismo mogli zacasno ustreiSi njih proSnjam. Tudi so pravila *Prosvete« samo 
za Kranjsko. 

„Slovenska dijaska zveza*' — podel poskus mistificirati javnost. Proti 
koncu preteklega meseca je zaCel »Slovenec« delati reklamo za neko novo 
druStvo, takozvano »Slovensko dijaSko zvezo«. Zaiiudeni smo vpraSevali, kedaj 
so se slovenski dijaki ujedinili tako dale5, da se vsa slovenska dijaska 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADINA Stran 79. 

druStva, oziroma dijaki vseh dijaSkih struj zdruiijo v *Zvezo«. Zastonj smo 
fakali, da se naznani od snovateljev £as ustanovitve. PaC so proglasili v 
»Slovencu* ustanovni shod za soboto, dne 29. julija. Ure niso navedli. Spet 
so enkrat gg. klerikalni akademiki vedoma lag^ali. Glasom istega lista se je 
namreC vrSil shod v vsej ti§ini ze dan popreje. Bali so se, da ostalo 
dijaStvo ne razkrije nepo§tenega poCetja snovateljev, da bi 
dokazalo, da se je hinavsko polastila najmanjSa dijaSka frakcija vse- 
slovenskega imena! Kakor tihotapci so zborovali, uk radii so si ime, 
ki bi §lo le zdruzitvi vseh all vsaj pretezne veCine dijakov. Vedeli so, da 
nimamo §e zakonov, ki bi kaznovali zlorabo firm in nas varovali nepo- 
§tene konkurence. Kakor kak zidovski kramar, ki z nepoSteno reklamo 
in bombastiCno- zlaganimi naslovi zapeljuje obCinstvo, tako so si tudi 
klerikalci dovolili taktiko, ki je tudi mi, ki bi radi omilili obliko vednega 
medslovenskega boja, ne moremo zaznamenovati drugaCe kot: brezp ri- 
mer n a pod lost. Za take 5ine ni dovolj ostrih izrazov. le v svojem 
imenu nosi to druStvo lal SomiSljenike in sploh vse slovenske dijake, ki 
so postene volje, pozivljamo, da ravnajo z ^DijaSko Lazizvezo«, kakor zasluJi 
moralna kvaliteta snovateljev. v. 

„Prosveta" — Presernu. 15. in IG.malega srpana sta se vrSili »Prosvetini« 
predavanji o PreSernu. Predava\ je filozof Pavel GroSelj. Kot dobremu 
poznavalcu PreSerna mu ne bi bilo tezko predavati z razliCnih stali§C. A 
zamislil je predavanje, ki je bilo ravno za dob re poznavalce PreSerna 
pravi uzitek. To ni bil zivljenjepis v navadnem smislii: biografska data so 
bila le mala opora zgradbi pravega zivljenjepisa pesnika PreSerna. 
PreSernov znaCaj je slikal kot znaCaj onega trdega, visokega Gbrenjca, ki 
ne ukloni svojega tilnika, kakor hrast, dokler ga ne treSCi ob tla nepremagljivi 
zimski vihar, da samo se za malo Casa ozeleni. Pokazal je, kako je tedanje 
nazddnjaStvo z duhovSCino na Celu ubilo PreSerna najbolj s tistimi nepre- 
stanimi malenkostnimi ovirami, ki najlazje pobijejo velike moze. V milieuju 
tedanje dobe je risal predavatelj PreSerna kot Slovana in naprednjaka. 
Pesni§kemu zivotopisu je pridal na kratko njegov pomen v slovenski 
literaturi. Kakor gourmand je izbral najlepSe bisere Pre§ernovih poezij in jih 
citiral, krasne skiopti§ke slike so ob jednem kazale najlep§e trenotke iz 
njih. Bil je zares lep dar *Prosvete« PreSernu. — Zato pa ni bila lahka 
naloga onih, ki so prisli iskat opore za v naprej prisojeno grajo k preda- 
vanju. Bilo je treba poslati ^Slovencu* ne le najspretnejSega, ampak tudi 
resniCno zakrknjenega Cloveka, da je bil v stanu napisati o predavanju — 
pamflet. Marsikaj ze *biv§ega« — danes pa najve^jega filozof a, politika, 
zurnalista in seveda — to je danes vsak teolog! — naravoslovca (!) Terseglava 
smo smatrali §e vedno za bolj poStenega, kot se je izkazal s tem, da je 
spisal zakoten pamflet. Dobro, 5e vsprejema tudi mlada gene- 
racija klerikalizma na Slovenskem ta sredstva, vedeli se bomo 
po tem ravnati! Ko je dobil zasluzen odgovor (lagal je med drugimi 
lazmi tudi, da je »Prosveta« najela klakerje, kako nizkotno!), se je brz 
umaknil na polje Cisto stranskega vpraSanja — o janzenizmu, Tega v 



Digitized by 



Google 



r- 



Stran 80. M L A D I N A Leto 11. 

# 

PreSernovi dobi razSirjenega termina za klerikalizem , se je bil GroSelj 
mimogrede dotaknil, £es da je bil janzenizem za ono dobo, v kateri je 
nastal in kakorSen je bil, ko je bil §e Cist in nepokvarjen, v cerkvi 
napredna struja. In naj se brani Terseglav s Se tako bombastiSnimi 
citati, tudi na tern polju, kamor je ubezal, je pogorel. »Sloven5evi» pristaSi 
bodo seveda verjeli vse, kar jim bo natvezil. — Naloga SlovenCevega 
reporterja je bila, £e v svoji enostranski zagrizenosti ze ni hotel opisovati 
vrlin predavanja, ovreCi druge glavne obtoznice, ki so se na predavanju 
Cule proti klerikalizmu, ker je preganjal PreSerna, in £e je poroCe- 
valec tako spreten — pri njem je vse mogoCe — dokazovati, da je bil 
PreSeren poboznjak, da ga je reSeval klerikalizem, da mu je bil n. pr. 
kanonik PavSek iskren pomoCnik itd. Hie Rhodus! Zato se je Ho, ne za 
janzenizem. Malokatera biografija dobrih slovenskih pesnikov se bo dala 
pisati, da ne bo omeniti klerikalizma , ki jih je ubijal. In kedar se bo v 
»Prosveti« predavalo o GregorCiCu, pride v skioptik MahniCeva slika in ne 
bo mogoce Terseglavu zatajiti »Sloven5evih€ Clankov, v katerih so neCuveno 
sumniCili GregorfiCa. Tudi nasprotniki resnice so slavni, za tako slavo 
Herostrata se bori zoper vse lepo in resniCno t- Terseglav. v. 

Zborovanja strokovnih zvez. PreteCeni mesec se je vrSila v Ljubljani 
cela vrsta strokovnih zborovanj. Bil je ob£ni zbor »Zveze slovenskih od- 
vetnikov«, »Zveze slovenskih pevskih dru§tev«, »Zveze za promet s tujci<, 
»Kmetijske druzbe«, »Gospodafske in zadruzne zveze«. Za vesel pojav moramo 
smatrati dejstvo, da je zaCelo izhajati iz slovenske centrale toliko najrazno- 
vrstnejSega impulzivnega dela in tem veCje vrednosti je, da se na tihem, 
izven poiitiCnih homatij, organizujejo mlade sile po principu deljenja dela. 
Smisel za skupne nastope v skupnih stvareh raste, ta pa je tem veCji, Cim 
bolj je korporacija izven politiCnih strank, edinole strokovnemu zdruzevanju 
namenjena opora. Slovenski liberalci so ze od nekdaj na edinole pravem 
stali§£u — £e so ga zavzeli iz komoditete, ker se jim ni zljubilo se organi- 
zirati, ne vemo — da naj je gospodarsko delo nadstrankarsko, klerikalci 
pa so ze od nekdaj ravno nasprotnega mnenja. Cas jih sicer danes sili, da 
i oni upoStevajo pravi princip, vendar §e ne morejo zatajiti svoje vlade- 
zeljne nravi. V manjSini so ponizni kot ovce, kjer pa imajo koliCkaj upanja, 
da bodo jahali, razobeSajo brezobzirno svojo naj§ir§o strankarsko zastavo. 
Znacilno je sicer zanje, da so oni absolutni vladarji samo tarn, kjer gospo- 
duje materijelna odvisnost, kleCeplastvo in nevednost, Ravno to pa nam 
utrjuje vero na boljso bodoinost; kajti tudi pri nas bo brezdvomno z veCjo 
izobrazbo priSlo boljSe spoznanje. In tisto Ijudstvo, ki danes s klobukom v 
roki tava po propadajoCih strankarskih organizacijah, bo odloCevalo samo 
in samo pospeSevalo svoje strokovne interese. Tedaj §e-le bo vsaka »Zveza« 
prava centrala slovenskih strokovnjakov, prava sreCa naroda. M — k. 



Oblastem odgovoren Hlhael Boiasec. — Urednik CIril Prcmrl. — Izdaja konsorcij >Oinladine«. 
Tiak J. Blasnikovih nasUdnikov v Ljubljani. 



Digitized by 



Google 



CIRIL PREMftL : 

PRED TRZASKIM SHODOM. 

^^^e par dni — in slovenski dijaki pohite od vseh strani na na§ slovenskl 

^^^ jug - V Trst. Zbere se mladi slovenski zarod, da pregleda svoje 

y^^ vrste, pokaze raCun svojega dosedanjega delovanja in si na podlagi 

dosedanjih skuSenj zaCrta poti, ki vedejo do cilja — politicna, gospo- 

darska in kulturna osamosvojitev in rast slovenskega naroda. Vazni in po- 

menljivi bodo ti dnevi za dijaStvo neposredno in za slovenski narod posredno. 

Vazen bo stod za dijaSko strujo, ki se zbere na njem in ki prestopi a tern 

korakom iz otroSke dobe svojega razvoja v mladeniSko. Tu se bo pokazalo, 

ali so ideje, ki jih zastopa, dovolj mo^ne, da ji zagotavljajo in naravnost 

zahtevajo njen obstoj in njeno zivljenje ali ne. In £e so dovolj mo^ne, bo 

mladi dijaSki zarod prisegel nanje in sklenil iti zanje v bo], da jih uveljavi. 

S tem pa postane shod tudi za slovenski narod izredne vaznosti. Vsako 

gibanje se uveljavlja, ko prestopi dijaStvo Solski prag, tudi v narodu, se 

zaraste in vkorenini v njem, pusti v njem svoje posledice — postane obCe- • 

narodno gibanje. 

Vsled tega je ta shod, na katerem se zbere najveCji in najmoCnejSi del 
slovenske akademi£ne mladine, katerega se udeleze tudi odposlanci aka- 
demic^ne mladine bratskih slovanskih narodov, izrednega pomena. Zaslu2il 
bi, da bi se ^animala zanj tudi starej§a generacija, da bi nam §la na roko 
s svojimi nasveti, da bi dozorelost in izkuSnje starejSih prepre^ile, da se 
mladina ne prenagli. 

Ker je shod tolikega pomena in ker so njegove posledice dalekosezne, 
je treba, da se ga vsakdo udelezi §e-Ie po treznem premisleku, da pride 
nanj z resnobo in v svesti si velike odgovornosti, ki jo prevzemamo nase. 
Vsled tega nam bodi v tem trenutku dovoljeno izpregovoriti §e par besed, 
opozoriti na nekaj momentov, ki se nam zde waini in pokazati na nekatere 
napake, ki so se po na§em mnenju dosedaj vrinile v na§e gibanje. 

Zdruzile ste nas in druzite nas dve veliki ideji: narodna in socialna. 
Iz teh smo izvajali konsekvence in tako je dobilo gibanje §ir§e ozadje in 
nove znake. Gibanje se je porodilo v znamenju odpora proti obstojeCim 
razmeram, v znamenju kriticizma. §lo se je v boj proti indolenci, ki je 
vladala tedaj v starej§i inteligenci in v dijaStvu, borilo se je proti osebnemu 
terorizmu in proti temu, da bi se vklepalo dijaStvo v strankarske dogme. 
Zagotoviti se je hotelo dijaStvu prost razvoj, storiti ga neodvisnega in 
samostojnega. Povdarjalo se je, da je prva dolznost priprava za narodno 
delo. In tudi praktiCno so ze zaCela ferijalna dru§tva izvrgevati to nalogo. 

Digitized by VjOOQlC 



1 



Stran 82. QMLADlNA Leto tl. 

To so bile vodilne ideje in to so bili znaki, ki so spremljali mlado 
dija§ko gibanje. V teh znamenjih je postala zaCetkoma majhna struja moCna, 
si je osvojila vedno ve£ tal in zmagala vsaj med dijaStvom. Kakor v vsaki 
— in zlasti se v dijaSki stranki — je bilo in je seveda tudi v tej razlicnih 
elementov, radikalnejSih in zmernejSih, takih ki bolj povdarjajo eno in takih 
ki se bolj ogrevajo za drugo stran druStvenega programa. Tudi o taktiki, 
ki naj se je oprime, je bilo ob razlii^nih prilikah mnenje razliCno. Vse to je 
Cisto naravno in slednjiC le dobro znamenje, ki ostane lahko brez vseh 
slabih posledic. V ciljih smo vsi edini. NapaCno pa je, ie se je od te ali one 
strani zagreSilo proti onim momentom, ki so nas zdruzili in storili moCne. 
NapaCno je bilo, kedar se ni pomislilo, da smo napovedali boj osebnemu 
terorizmu in strankarskim dogmam in kedar se je sklepalo kompromise s to 
ali ono stranjo. Kedar se je zagreSilo proti temu, nam je to yedno Skodovalo. 

Naloga shoda — po mojem mnenju glavna naloga — naj bo, da 
presodi in oceni dosedanje gibanje ter izloCi iz njega, kar je slabega. 
Na podlagi vodilnih idej, ki so nam vsem skupne, naj se uglade in utrdijo 
pota, ki vodijo k skupnemu cilju. Ustvari naj se organizacija, ki bo moCna 
vsled svojih idej. Postavi naj se program, ki nas bo druzil, ki pa vendar 
ne bo omejeval posameznika in bo zmozen, da se vedno izpopolnjuje in 
napreduje. Zavlada naj v tej organizaciji disciplina, ki jo bodo jamCile od- 
kritosrSnost, bratstvo, edinost in navduseiije za skupni ideal. 

Ce shod to doseze in prepriCani smo, da doseze, ako prinesemo s seboj 
le nekoliko dobre volje in odkritosrCnosti, potem je izvrSil svojo nalogo 
tako V prid dijaSke na§e struje, kakor v prid celega naroda. Potem odidemo 
s shoda moCni in pomlajeni ter brez strahu za bodoCnost. 

CIRIL PREMRL : 

SLOVENSKE SREDNJE §OLE. 

Ogledali smo si letna poroCila srednjih Sol na slovenskem ozemlju 
Solskem letu 1904 5. To nam je dalo povod, da izpregovorimo 
nekaj besed o teh zavodih in osvetlimo poloiaj, v katerem se 
nahaja slovensko srednjeSolstvo in srednje§olsko dijaStvo. 
Konstatiramo najprej, da je bila v 5. letu 20. stoletja, 
IzvzemSi samostojnih paralelk v Celju, na celem Slovenskem 
le ena slovenska srednja §ola: mestna nizja realka v Idriji. 
Drzavne slovenske realke ali gimnazije nimamo. Ker se 
razSiri idrijska realka prihodnjo jesen v viSjo in ker nimamo za viSjo realko 
§e slovenskih uCnih knjig, se bo moralo vsled odioka nauCnega ministra 
tudi na tem zavodu v viSjih razredih pouCevati v nemSkem jeziku. Stem 
izgubi tudi idrijska realka Cisto slovenski znaCaj. Ministrova 
izjava, da nima nobenega razloga proti slovenskemu poduku v viSjih 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADINA Stran 83. 

razredih idrijske reaike, cim dobimo slovenske u5ne knjige, dalje dejstvo, da 
bo ta izjava tudi nekak prejudic pri morebitnem poslovenjenju drzavnih 
srednjeSoIskih zavodov, nam daje povod, da se ponovno obraCamo do 
slovenskih profesorjev in drugih merodajnih faktorjev, naj nam ze vendar 
enkrat preskrbe slovenske u£ne knjige. Razmere so danes take, da je treba 
le malo dobre volje in malo ved dela, in slovenske u£ne knjige dobimo. 
Tudi financieino vpraSanje ne bo moglo delati preveC teikoC.*) Ce bi se 
pa potem vlada ne hotela spomniti svoje obljube in ie bi se izgovarjala, 
ali res nimamo nobenega slovenskega politika, ki bi se za stvar zavzel in 
jo znal tudi izvojevati? Sramotno je za nas itak, da nismo dosegli ze davno 
vsaj ene slovenske srednje Sole, da celo, da se zanjo skoraj niti potegovali 
nismo. Vse, kar smo dobili, so one ponizne paralelke v spodjih gimnazijskih 
razredih; na Primorskem, KoroSkem in na Ijubljanski realki pa niti tega 
uspeha ne moremo zaznamovati, in vendar je ze ta malenkost pripomogla 
do tega, da se je Stevilo slovenskih srednjeSolcev v zadnih 25 letih veC 
kakor podvojilo (1450 slovenskih srednjesolcev 1. 1880 proti 3300 1. 1905). 
Da je temu tako, pri£a tudi neprimerno veSje Stevilo slovenskih dijakov, ki 
jih §tudira in izStudira na Kranjskem, kakor pa v obmejnih dezelah. Slo- 
venskih dijakov je ze danes toliko, da bi lahko imeli 6 dobro obiskovanih 
slovenskih gimnazij in 2 realki. Dokler v tem pogledu vsaj nekaj ne do- 
sezemo in dokler se temu razmerju vsaj deloma ne pribliiamo, bo na§ 
boj za slovensko univerzo brezuspeSen in vsa naSa Solska 
politika postavljena na glavo. Kakor je Skandal, da je v ustavni 
Avstriji na tisoCe slovenskih otrok brez slovenske Ijudske Sole, ravno tak 
skandal je, da je nad 3000 slovenskih srednjesolcev brez slovenske srednje Sole. 

Druga stvar, ki b6de v oCi, je dejstvo, da je med profesorji srednjih 
Sol po Slovenskem komaj tretjina slovenske narodnosti.**) 
Niti na Kranjskem ni tako, kakor bi moralo biti po razmerju dijastva in 
narodnosti, mnogo slabse pa je §e v obmejnih dezelah. Vzemimo za primer 
samo Gori§ko! Na goriSki gimnaziji je bilo letos 35 Nemcev, 194 Italijanov 
in 241 Slovencev, tedaj v razmerju kakor 7 : 41 : 52. Vseh profesorjev in 
suplentov, tudi onih na dopustu itd. je bilo 28. Med temi 12 Nemcev, 6 
Italijanov in 10 Slovencev. Izmed 10 suplentov je bila polovica Nemcev. 

Na goriSki realki je bilo 54 Nemcev, 206 Italijanov in 110 Slovencev, 
tedaj 15 : 55 : 30. Profesorjev pa je bilo 11 Nemcev, 2 Italijana in 5 Slovencev. 
Izmed 9 suplentov je bilo 7 Nemcev. OSkodovani so torej oCividno Slovenci, 
§e bolj pa Italijani, in le £uditi se je, kako da zlasti slednji trpe to krivico. 
Tu bi morali Slovenci in Italijani slozno postopati, da bi izpodrinili Nemce 
in da bi se izpremenila goriSka gimnazija in realka v slovenske oziroma 
italijanske zavode. 

§e slabse nego na GoriSkem je na KoroSkem in deloma na Stajerskem. 
Nemgki profesorji nam ne Skodujejo le s tem, da jemljejo mesta slovenskim 

♦) Primerjaj Zerjavov Cianek: »Slovenska viSja gimnazija«. Omiadina, I., 151. 
♦♦) Glej eianek »Statistika srednjeSoiskih profesorjev na slovenskem ozemijU«, ki 
ga prioWujemo v tej Stevilkil 

6* 



Digitized by 



Google 



1 



Stran 84. OMLADINA Leto 11. 

profesorjem, godi se nam Skoda tudi v pedagogiCnem in narodnostnem oziru. 
Kako naj poduCujejo v nizjih razredih slovensTce decke, ki §e niso trdni v 
nemSCini, Ijudje, ki ne znajo niti ene slovenske besede, s katero bi tuintam 
priskoCili na pomoc. Kako naJ ti Ijudje, 5e so razredniki, obCujejo s slovenskimi 
stariSi, ki jih pridejo vpraSati za svoje sinove. Vsaj v nizjih razredih bi 
morali poucevati slovenske dijake slovenski profesorji; ravno tako bi morali 
biti izkljuCno slovenski profesorji razredniki v oddelkih, ki jih obiskujejo 
Slovenci. 

Kako uplivajo nemSki profesorji v narodnostnem oziru na slovensko 
mladino in koliko dijakov so nam ze odtujili in pripeljali v nemSki tabor, 
nam klasiCno priCa apostolsko delovanje prof. Binderja na Ijubljanski realki. 
Ti Ijudje smejo poCeti vse in dobe k veCjemu od vlade §e pohvalo. Da 
nam jih ne zmanjka, za to skrbi ravnoista. vlada, ki nastavi na vsakem 
naSem zavodu vsaj enega vsenemskega agenta. Zato se zgodi, da dobi zdaj 
pa zdaj kak Nemec sluzbo, ne da bi se izpraznjeno mesto prej razpisalo. 

Do zdaj se je vlada izgovarjala, da manjka slovenskih prosilcev in da 
mora vied tega nastavljati tujce. V kratkem to odpade, kajti usposobljenih 
slovenskih kandidatov bo v par letih cez potrebo. Gledali bomo tedaj 
natanko, kako in koga se bo nastavljalo in tudi slovensko politiCno daso- 
pisje opozarjamo, naj vodi strogo kontrolo in naj ne pripusti, da bi jemali 
tujci domaCinom kruh. Na profesorska mesta, kolikor jih po razmerju 
narodnosti in dijastva pripada Slovencem, morajo priti Slovenci! 

Tretja stvar, ki nam je vrinila pero v roke, je nepravilno razmer je 
med slovenskimi gimnazijci in realci. Med priblizno 3300 slo- 
venskimi srednjeSolci je bilo letos le okrog 640 realcev. Na 100 gimazijcev 
pride tedaj le 24 realcev, razmerje ni torej niti 4 : I. V zadnjih dveh letih se 
je Stevilo realcev sicer zviSalo skoraj za 100 — veCinoma vsled ustanovitve 
idrijske realke — vendar ni to razmerje glede na danaSnje potrebe nikakor 
zadovoljivo. Pri nas ni pravega zanimanja za realne Studije in slovenski 
stariSi mislijo, da zagotove svojim sinovom le tedaj lepo bodoCnost, 5e jih 
dajo V gimnazijo. To pa ni res! Realcu je odprta Siroka pot Ker tehniCne 
vede vedno napredujejo, se bo rabilo tudi vedno vec inzenirjev, arhitektov, 
mehanikov, elektrotehnikov itd. PriporoCiti je tudi dveletni kurz za geodezijo. 
Tehniku so odprte drzavne in privatne sluzbe in ni se bati, da bi bila ta 
stroka tako hitro prenapolnjena. Da imajo realne Studije lepo bododnost, 
nam kaze dejstvo, da Studira skoraj polovica £e§kih dijakov — in Cehi so 

V Avstriji najbolj praktiCen narod — realko. Danes so na Slovenskem skorai 
vsa mesta za tehnike zasedena od Nemcev in Cehov, tako drzavna kakor 
privatna. Naj bi torej ve5 slovenskih dijakov Studiralo realko; danes je to 
tem lazje, ker imamo slovensko reako v Idriji. Ce vidijo stariSi, da kaze 
deCek veselje za realne predmete, naj ga dajo v realko in naj ga ne silijo 

V gimnazijo, kjer bi mu mogoCe latin§5ina ali grSCina delala veCje tezave, 
kakor predmeti, za katere kaze veselje in nadarjenost. Tudi uCitelji lahko 

V tem oziru svetujejo starisem, saj oni najlazje zapazijo, kaj zanima njih 
uSence. 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Stran 85. 

To se nam je zdelo vredno spIo§no omeniti, ko smo pregledovali 
letna poroCila naSih srednjih sol. Stevilo slovenskih dijakov je doseglo ze 
precejSnjo viSino, a §e daleko ni previsoko, kakor mislijo nekateri. To 
bomo s Stevilkami dokazali, ko prinesemo §e nekoliko statistike. 

F. v.: 

STATISTIKA SREDNJESOLSKIH PROFESORJEV 
NA SLOVENSKEM OZEMLJU. 

Vskrbeh za svojo in svojih mlajSih tovariSev bodoCnost, sem sestavil 
to statistiko po knjigi »Jahrbuch des hOheren Unterrichtswesens in 
Oesterreich. 1905. XIII. Jahrgang. Bearbeitet vom Regierungsrat 
Dr. Josef Divi§. (F. Tempsky).« Status ob novem letu 1905. 
Da se tabela more prav rabiti, dodajam sledeCe : Cez cas (30 let) sluzi 
na naStetih zavodih il ravnateljev in 10 profesorjev (4 klas. fil., 1 Slav., 
2 zgodov. in 3 mat.-fiz.). Ce raCunimo, da ti izstopijo iz slu2be in da nastopijo 
na mesto ravnateljev razmerno: 4 klas. fil., 1 mod. fil., 1 slav., 1 germ., 

2 zgodov., 1 matem. in 1 naravosl.; Ce upoStevam, da vsi zavodi niso dovolj 
oskrbljeni z uSiteljskimi moSmi in da se nekateri razsirjajo (na pr. realka v 
Idriji in gimnazija v Pazinu se spopolnjujeta, gimnazija v Mariboru, v Ljub- 
Ijani IL, v Celju in druge dobivajo vedno veC paralelk): Ce se vse to upoSteva, 
izraCuni se lahko za vsak predmet, koliko novih kandidatov pride pod streho 
§e V doglednem Casu. Ozirati se je tudi na to, ne more li kdo drug pouCevati 
istega predmeta vsaj v nizjih razredih. 

Primeri: Matematika in fizika. 3 sluzijo £ez Cas, 1 postane rav- 
natelj, 3 mesta so izpraznjena, deloma suplentska, deloma definitivna, 2 ali 

3 bodo na razpolago vsled raz§irjenja zavodov, toraj bo v doglednem £asu 
3—5 let naSlo 8—10 kandidatov s to skupino kruha na slovenskem ozemlju, 
vsi drugi bodo morali Cakati. 

Zgodovina. Cez Cas sluzita 2, ravnateija postaneta znabiti 2, 1 mesto 
je zdaj izpraznjeno, vsled razsirjenja zavodov se bosta rabila 2, toraj v 
doglednem Casu dobi sluzbe kakih 7 zgodovinarjev. 

KlasiCna filologija. Kolikor mi je znano, sta izpraznjeni 2 mesti, 
kakih 5 novih se bo rabilo, Cez Cas sluzijo 4, na ravnateljska mesta raCunijo 4, 
to je skupaj prostora za 14 kandidatov. K temu lahko priStejemo §e kakih 
10 profesorjev, ki tekom 5 let doseiejo sluzbena leta. 

Dobro bodoCnost kazejo moderni jeziki in matematika zdes- 
kriptivo; predpogoj je, da se razSirjajo in ustanavljajo slovenske realke, 
obstojeCe neslovenske pa poslovenijo. 

Preseneti nas tudi veliko stevilo suplentov, skoro V4 vseh profesorskih 
moCij, med temi 38 (16 slov.) brez skuSnje. Komur ni nujne sile, naj ne 



Digitized by 



Google 



Stran 86. 



OMLADINA 



Leto II. 



Aoiu^ldns 


1 


C>1 


S 

•* 


7«r 

CO 




1 


1 


1 


T ' 1 £1 T 


i 

ftsdn^S 


M 


00 




CN| 


2 




2 


2 - , - i - 1 - . 1 -1 


1 dfUHSU 


1 


1 


1 


^ 






1 


, i 


1 
1 l- 1 

1 


,1 it. 

'^ , CM 1 CM 




1 


1 


1 










1 


1 1 1 1 1 1 


1 


1 1 

^1 ^ 


('7y '■;bui) 


1 


C>1 




^ 


C>1 


^ 


^^ 


s 


s 




e j_ 


1 


1 

CM 


1 


ill 

1 


'jpmo33 


1 


1 


1 










I 


1 


1 


1 


1 


1 1 


1 


1 


1 

CO 


FniZIl 


1 


1 




^ 


CM 


^^ 


u 

1 ^"^ 


„ 1 „ i„- ;- , - 


1 


BUlAOpodz 


.1 


>-• 


M 


,^ 


CO 


^^ 


1 g; 




c^^ 


1? 

M - 


1 

CO 

1 


1 s 

^ CM 


1 

CM 


1 


CO "" 


'l3uH 'uiJdS 


1 
1 


1 
1 


1 

1 


— 








- 


1 


1 1 


1 


1 1 1 J -i 1 


1 auFii ^lUjaS 


1 1 


1 i 1 1 1 1 1 


1 


, ! 1 


*I3UB ^DUBJ^ 


1 


1 


1 












1 


1 1 ! 1 i 1 ! 1 

1 
1 1 III 


1 1 

1 1 -I 1 


-ouejj -iHi! 


1 


1 


1 


1 










1 




1 


CM 




1 


1 


i 












1 


1 


1 


^ 1 ^ , ^ 


1 1 




1 


1 


1 




'<t 


\ 






M 


1 


1 1 1 


1 
CM 


1 


1 


^ '!! 


'1UJ93 'AB|S 


1 


1 




1 


00 " 


CO 


« 


- 1 


CM *-• 

CO 


1 i 1 1 1 


1 




Hi 


('SBI3I) 

Ao;sfAe|s 


" « 


1 


1 


T 


1 

s 

00 


CM 


CM 


CM 


- 


- 




»- 


— 


||l-nJ3U"A0l8) 


1 




iiJ- 


CO 


1 

'i' 


'JZEl -A9;§ 


a> 


<o 


2 


00 


2 


^ '^t 


- 


2 


- 


00 


2 


2 


1 1 


- 




IS 

B 

OJ 


E ._e 

> .V > 
O 1 CO 


1 


IS 

E 

c 


c 


2 

E 
a; 

c 


a; 

c 

> 

o 


c 

1 

> 

o 

"eft 


c 

1 

> 

o 
In 


E 

c 

1 

1 

CO 


2 

E 

c 


E 
a; 

c 


> 


2 

£ 

c 


IS 

x/) 

E 

c 


IS 

E 

c 


1 '^ 


4U ' 




o 




si 
1 


1 


o 


c* 

2 


is 
J- 


t 1 ^ 1 o ; B S 

J a: o H 1 CL 


: ' ■ 

. lijs 


o 

> 
o 

U 



Digitized by 



Google 



Leto II. 



OMLADINA 



Stran 87. 



g 




o> 


1 


1 


1 


'1- 


1 1 


a 

s 


Opombe: 1.) Predmet v oklepajih pomenja usposobljenost samo za niije razrede. 

2.) Na Ijubljanski I. gimnaziji pouCujejo slavisti obenem grsCino , na 11. Ijubljanski pa en slavist latinSCino. V Mariboru in 
Celovcu sta slavista obenem kateheta. 


3.) Na Ijubljanski realki ima naravoslovec tudi popolno usposobljenost za fiziko, kemik pa za naravoslovje v'viSjih razredih. 
4.) §tevilke v oklepajih pomenjajo, koliko je v tern Slovencev; slaviste sem raCunil vse za Slovence (slavist v Pazinu je sicer 
Hrvat). V skupinah modernih jezikov in deskriptivne geometrije dozdaj §e ne pouCuje niti jeden Slovenec, kemik je samo jeden. 
5.) Pri uCiteljiSeih vpoStevam samo profesorje z akademiCno izobrazbo. 

6.) Kjer je Stevilo razredov vedje ko 8, so ostale paralelke. Veronauk sem povsod izpustil. Ravnateljev in pomoinih uCiteljev 
j nisem §tel. 


o 




00 






1 


5 




* 




f 


.J2 

> 




CO 


1 


1 

CO 


1 


1 


1 


1 


1 

" 


1 




KO 

3 


1 


1 


^ 


1 

C>1 


1 
.... 

r 

1 


1 
1 


1 

1 

1 
1 


1 

CM 

1 

00 


' 

/"^ 

' 


1 

CM 

1 


1 

CO 

s 

-^ 
"^ 


to 
O 

1^ 


--^ 


1 


"W 


1 


1 

M 


1 


1 
' 1 


IS 

O J= 

It 

a> 

si- 
ll 




1 


CO 


1 

li 1 










1 


*— \ 
M 


1 


1 


1 


1 




1 


1 


1 
1 
1 

T 
1 
1 

! 


C CO 

KJ 


1 


M 


1 


^^ 




1 

1 


1 
1 




1 


1 


-- 


> e 
o « 

0) c 


1 


1 
1 

1 


1 

1 
1 


J_ 

1 


1 
1 


1 

1 

1 

1 

1 


1 

1 
1 
1 

1 
1 


1 1 


E ^ 

o. 

c 

3 
N 

S 


1 


1 


00 

t 

1 


CO 

E 


1 


1 


1 
1 


1 

1 


1 


1 
1 


CO 

•a 

,eo 

E 

a 


^ ! 2 


^ 


C^l 


-* 


1 


1 


1 |l 


1 




1 

e: _ 
ill 


'^ 

KO 

E 

c 


IS 

KO 

E 

0) 

c 


2 

KO 

E 
a> 

c 


KO 

E 

c 


E 


E 

0) 

c 

1 

> 

o 


2 

CO 

g 

> 
o 
To 


> 

o 

"eo 

1 

E 

C 


• 

a 

0} 


CO 

lis 

To ^«^ 


? 

2 


cn 

c 
.2, 
!o 

3 


.a 

o 


2 


E^ 
c 

a..c 


• • 

5 ■ 

HO • 

KJ ^ 


O 

"33 


; 

3 


o 


.3 

o 

a 



Digitized by 



Google 



Stran 88. M L A D I N A Leto II 

gre suplirat brez skuSnje! Poznam posebno filologe, ki suplirajo ze po 2 in 
3 leta sebi v Skodo; it bi bili poCakali §e pol leta ali celo leto na vseuJiliSCu 
in napravili izpit, bi bili po enoletnem supliranju definitivni! Vrh tega upoStevaj 
vsak, da ima kandidat s skuSnjo prednost pred onim brez skuSnje in ga 
celo lahko izpodrine od ' suplenture. Torej k skuSnjam! Kdor jo bo imel, 
dobi §e sluzbo, omahljivci in po5asnezi pa le tezavno ali celo ne! 

Stremiti paC moramo tudi za tern, da bodo sCasoma na kranjskih 
srednjih Solah nastavljeni sami Slovenci, v obmejnih dezelah pa po razmerju 
dijakov Slovencev. 

Podobne tabele se sestavijo tudi za sodnike, zdravnike, zivinozdravnike, 
inzenirje, ielezniSke in poStne uradnike i. t. d. Videlo se bo, koliko mest je 
praznih, na koliko mestih pa sedi mehko in toplo Nemec ali Lah, kjer bi 
moral biti Slovenec. Tudi zelezniCna in poStna ravnateljstva bodo morala 
sprejemati vedno veC Slovencev za slovenske dezele; v tern oziru lahko 
dijaStvo mnogo stori na poCitnicah, da pouCi Ijudstvo, da so uradniki za 
Ijudstvo, ne pa narobe in hoCeS noCeS bodo iskale razne oblastnije jezikovno 
sposobnih slovenskih uradnikov. Zato pa vi, ki nimate sredstev za visoke 
Sole in tudi ne preveC upanja na podpore, ne prodajajte se, kakor nekdaj 

V bogoslovje, ampak prosite po prostovoljskem letu k zeleznici ali poSti itd., 
kjer ze dolgo ni dovolj Slovencev. Kateri pa greste na visoke Sole, izvolite 
si stroko Sele po dobrem prevdarku in posvetujte se s starejSimi tovarisi, 
posebno s takimi, ki ravno zapu§£ajo visoke Sole in iS^ejo sluzb; taki imajo 
najveS smisla za racijoneino izbranje poklica. 

CIRIL PREMRL: 

O POTREBI ORGANIZIRANEGA IZOBRA^E- 
VALNEQA DELA. 

Imamo po naSih deJelah precejSnje Stevilo organizacij, kojih namen je ali 
bi vsaj moral biti izobrazba priprostega Ijudstva. V mislih so nam razna 
na§a druStva: Citalnice, bralna in izobrazevalna druStva. V koliko vrSe ta 
druStva danes to nalogo, bo znano vsakomur, ki je nekoliko pogledal v 
njihovo preteklost in se seznanil z njih danaSnjim ustrojem. 2e povrSen 
pregled nam pokaze, da ne odgovarjajo duhu sedanjega Casa in sodobnim 
zahtevam, da so veCinoma zaostala ter da so pravo mrtvilo. 2ive pa5*le 
zato, ker so 2ivele nekoC, ker so si ohranile lepe tradicije in bi bilo grdo 
in brez pietete, 5e bi se jih prepustilo naenkrat njih usodi. Pomena nimajo 
veCinoma nobenega. Casovne potrebe in narodna navdusenost so jih vzbudile 

V zivljenje, izpolnile so svojo nalogo, danes zive ob spominih. 

VpraSamo se lahko, ali so ta druStva res Cisto nepotrebna? Ne! 
Nepotrebna so taka, kot so danes; zivljensko silo in zivljensko nalogo pa dobe, 



Digitized by 



Google 



Leto IL OMLADINA Stran 89. 

Ce se prilagodijo razmeram in potrebam iSasa, Ce se loCijo od tradicij, in si 
zastavijo nov kulturen in socialen cilj. Bila so tori§£a, kjer se je zabavalo in 
navduSevalo za narod, danes naj postanejo nadaljevanje Ijudske Sole, bodo 
naj prostori, kjer bo dobivalo Ijudstvo duSevne hrane, zajemalo in sirilo 
svojo izobrazbo. Casu primerne reform e jimjepotreba,stem 
dobe zopet pravico do zivljenja. 

V iem naj obstoji ta reforma? 

Prvi£, druStva ne smejo biti le shajaliSca in zabaviSCa posameznih 
slojev. Postaviti se morajo na najSirSo demokratsko in Ijudsko podlago. To 
velja zlasti za ^itainice. 

DrugiC, druStvo ne sme smatrati, da je doseglo viSek svojega delovanja 
s tern, 5e ima tuintam kak obCni zbor, kjer se oddajajo dastna mesta, 5e ima 
naroCenili par Casnikov, ki jih malokdo bere in Ce priredi vsako leto obiCajno 
veselico s petjem, igro in plesom. Zastaviti si mora §ir§i in vzvisenejSi delo- 
krog. Danes izhaja in procvita lahko le izobrazen narod. Ono primitivno in 
pomanjkljivo izobrazbo, ki jo prinese na§ Clovek iz Ijudske Sole, naj izpo- 
polnjuje in razSirja izobrazevalno druStvo. To bodi zivljenska Sola, ki dajaj 
priprostemu Cloveku sredstva, da se bo lahko umsko in nravno razvijal. Tu 
naj se mu tolmaCijo sodobni dogodki, daje naj se mu po moiriosti strokovna 
izobrazba, napeljuje naj se ga k samoizobrazbi, naj se ga dela zrelejsega 
in samostojnejSega. 

Tega namena se s sedanjimi Sredstvi ne da doseCi. Koliko se upliva 
z raznimi veselicami na umski in umetniSki razvoj, to vpraSanje pustimo. 
Kako pa je s branjem Casopisja? NaSa sodba je, da ne upliva na nasega 
srednjega Cloveka izobrazevalno, ampak da je k veCjem v stanu, vzbuditi 
mu nejasne pojme in razvneti mu strasti. Dnevnik se Cita hlastno in po- 
vrSno, zato se veCinoma ne izlusci dobrega jedra in se glavno stvar prezre. 
S koristjo bi priprosto Ijudstvo Citalo le, it bi imelo pri sebi Cloveka, ki 
bi mu razkladal in pojasnjeval. To pa ni vedno mogoCe. RazmiSljati bi bilo 
tedaj, da se branje Casopisja po drustvih omeji. Brali naj bi se listi , ki 
izhajajo v presledkih, ki poroCajo bolj kratko in pregledno. Vecjo vaznost je 
pokladati na strokovne in leposlovne liste. Namesto branja dnevnega Casopisja 
pa naj bi stopili tedenski veCerni sestanki s pogovori, kjer bi izobrazen 
Clovek kratko in pregledno razjasnil najvaznejse dogodke, ki so se dogodili 
tekom tedna. Od tega bi pa imelo Ijudstvo veiS hasni. (Konec prih.) 

LISTEK. 

Predavanja na nasem shodu. : 1. Slovensko vseuCiliSCno vpra- 
Sanje — iur. Ciril Premrl. 2. Poedinec in skupina, etika, vera, 
znanost — phil. Mihajla Rostohar. 3. Evolucija, naCelo dela 
in samopomoCi — iur. Gregor2erjav. 4. Narodnostno vpra- 
Sanje — iur. Ivan USlakar. 



Digitized by 



Google 



Stran 90. OMLADINA Leto IL 

V odseku za Ijudsko izobrazbo bodo referirali: 1.0 predavateljstvu 

— iur. Josip ZdolSek. 2. Ljudsko knjizniStvo — phil. Josip 
Breznik* 3. Referat akademiCnega ferijalnega drustva »Adrije« 

— iur Tomo Sorli. 4. Referat *Prosvete« — vet Adolf Ribnikar- 

V odseku za materijelno stanje slovenskega dijaStva: 1. Na§ gmotni 
polozaj: a) v Pragi — phil. Franc Kadunc, b) v Gradcu: phil. 
Janko Leskovec, c) na Dunaju — phil. Josip Habe. 2. Razgovor 
o ekononiskih momentih, ki se naj upoStevajo pri izberi 
p o k li c a. 

V odseku za dija^ko izobrazbo: ^ivljenje slovenskegadijaka 

— phil. Pavel GroSelj. 2. SrednjeSolsko vpraSanje —phil. Andrej 
ipavec. 3. VseuCiliSka mesta slovenskega dijaka: a) Dunaj — 
vet, Adoif Ribnikar, bj Gradec — phil. Janko Leskovec, c) Praga 

— Iur. ArnoSt Rekar. 4. Naloge naSih akademiCnih druStev — 
phil. Albert Kramer. 

Na shodu narodno-radikalnega dijastva so zastopana oficijelno slovenska 
akademtSna druStva: »Adrija«, »Bodo2nosts *Prosveta«, »Slove- 
nija«, ^Tabor«. 

Slovensko akademiCno ferijalno druStvo „BodoCnost'' v Ljutomeru je 
izvolilo na IV. rednem obCnem zboru v Ormozu dne 27. julija 1. 1. sledeci 
odbor: ablt. Ivan LesniCar, predsednik; abit. Ferdo Krizan, podpredsednik; 
rand. iur. Arnold Pernat, tajnik; stud. phil. Slavko Rajh, blagajnik; abit. Miha 
Stanjko, arliivar; cand. phil. Adolf Peiovnik in cand. phil. F. MihaHc, pre- 
glednika, 

Ferijalno akademiCno druStvo „Bodo£nost** v Ljutomeru namerava usta- 
noviti §e letoSnje po5itnice dvpje potujoCih knjiinic. To je znamenje, da 
se je priCeio druStvo, ki je nekaj fasa mirovalo, zopet gibati. 2eleti je, da 
bi drustvo zopet priCelo tudi s predavanji, ki so bila pred Casom ze v tako 
lepem tiru. Pozornost naj obrne drustvo tudi izobrazevalnim druStvom in naj 
skrbi, da postanejo CitalniSke in druge dru§tvene knjiznice javne. Ker potrebuje 
iBodofnost" za knjiznice primernih knjig, apeliramo na vse rodoljube, ki 
imajo primernih leposlovnih knjig, da jih podarijo mlademu druStvu, ali 
pa da pripomorejo z denarnimi prispevki, da bo druStvo doseglo svoj 
namen. Prispevke vsake vrste sprejema dru§tveni tajnik, jurist Arnold 
Pernat v Ormozu. 

Redni obCni zbor „Prosvete*' se vr§i dne 11. septembra v Ljubljani v 
"Narodnem domu« ob 6. uri popoldan z dnevnim redom: 1. PoroCila od- 
bornikov. 2. Volitev novega odbora. 3. Prememba pravil. 4. Slu£ajnosti. — 
Pricakuje se obilne udelezbe. 

„Prosveta*'. Dne 6. in 13. avgusta je imel urednik naSega lista, iur. 
Cirii Premrl, dvoje predavanj v St. Vidu pri Vipavi. Govoril je o 1 o k a 1 n i 
zgodovini, S tem je zakljuCil ciklus predavanj o tern predmetu, ki ga je 
zacel v bozitnih pocitnicah. Vsega skupaj je bilo pet predavanj, ki se jih 
je udeiezevalo povpredno po 150 poslu§alcev, veCinoma kmetskega stanu. 
To je vsekakor za kraj, kjer so bila poljudna predavanja dozdaj neznana 



Digitized by 



Google 



Leto II OMLADINA Stran 91 

stvar, jako lep uspeh. Pri tej priliki opozarjamo tovarise, da naj si izbirajo 
sliCen predmet za predavanja na dezeli, zlasti za prva. Dela da to sicer 
precej, posebno kjer ni tiskanih virov, raCunati pa je, da bo Ijudstvo z 
veseljem in zanimanjem posluSalo stvari, ki se tiCejo njegove preteklosti. S 
tem se pridobi posluSalce, ki predavatelja tudi pozneje ne bodo zapustili, 
ko bo govoril o predmetih, ki so jim bolj tuji in na prvi pogled manj 
zanimivi. Navodila, kako je uporabljati arhive in sestavljati kronike, je izdalo 
pred kratkim „Zgodovinsko druStvo v Mariboru". Knjizica je dobra in jo 
priporoCamo. — Prihodnji mesec priredi Premrl zopet ciklus 2 do 3 pre- 
davanj „0 kmetskem polozaju in njega reformah v raznih dobah." 

AkademiCno ferijalno drustvo ,«Adrija'' je imelo letos svoj redni obSni 
zbor 12. avgusta. Dnevni red je bil sledeCi: 1.) PoroCilo odsekov. 2.) DijaSka 
kuhinja v Gorici. 3.) Olajsanje dijaSkih potovanj o poCitnicah. 4.) Sliod 
narodno-radikalnega dijaStva v Trstu. 5.) Slovenska dijaSka zveza in 
»Adrija». 6.) Poljudna predavanja. 7.) Odborovo poro5ilo. 8.) PoroCilo pre- 
glednikov. 9.) Volitve. 10.) SluiSajnosti. Ad 1.) Odsek za narodne manjSine 
je podal obCnemu zboru sliko o zalostnem polozaju slovenskega prebivaistva 
posebno v dveh Ia§kih obCinah v gradiSCanskem okraju, Dolenjah in 
Zagraju, ki je v najveCji nevarnosti, da se popolnoma potujCi, ako ne pride 
hitra pomoC. Sklenilo se je odposlati vsem naSim narodnim druStvom, 
denarnim zavodom itd. v Gorici tozadevno sprejete resolucije obenem s 
sliko stanja slovenskih manjSin v gori imenovanih dveh obCinah. Predlog 
knjizniSkega odseka, da se razvije CimveCja agitacija za stalne (obCinske 
oziroma druStvene) knjiznice ter da se stopi v dogovor z »Narodno pro- 
sveto« za nabavo knjig za eno potovalno knjiznico za narodne manj§ine na 
Gori§kem, je bil soglasno sprejet. Enako se je potrdil ukrep odseka za narodni 
kolek, s katerim se je odstopila uprava po »Adriji* uvedenega narodnega 
kolka zenskemu oddelku »§olskega doma«. Ad 2.) Odboru se je naroCilo 
sestaviti pravila in preskrbeti vse podatke za organizacijo »dija§ke kuhinje* 
V Gorici, da potem druStvo stopi pred javnost s popolnoma konkretnimi 
predlogi za ustanovitev takega za srednjeSolce prepotrebnega zavoda v 
Gorici. Ad 3.) V olaj§avo dija§kih potovanj o poCitnicah so se pozvali 
odbor in Clani, da preskrbe v vsakem veCjem kraju na GoriSkem olajsave 
glede prenoCiSc in prehrane za vse one, ki se izkazejo s tozadevno legiti- 
macijo »Adrije». Ad 4.) Za trzaSki shod narodno-radikalnega dijaStva se je 
doloCil en oficijelen zastopnik druStva ter so se pozvali Clani, da se ga v 
cimveCjem Stevilu udeleze. Ad 5.) Glede na >'Slovensko dija§ko zvezo<« se 
je sprejela resolucija, s katero se smatra to druStvo kot nepotrebno in 
Skodljivo, ker je njegova namera le cepiti dijaSke moCi pri narodnem in 
kulturnem delu, ter se pozivija goriSke akademike, da ostanejo zvesti svoji 
dosedanji organizaciji v »Adriji«. Ad 6.) Ta toCka se je razpravljala precej 
obsirno. Povedale so se razne misli o snoveh, ki bi pri naSih razmerah prve 
priSle V poStev pri predavanjih, kje naj bi se predavalo in kdo naj bi pre- 
daval. V »Narodni prosveti« imajo sedaj poseben predavateljski odsek, in 
upati je, da ne bo dolgo, ko se pri5ne tudi pri nas z delom na tem polju 



Digitized by 



Google 



Stran 92. M L A D I N A Leto IL 

Ad 7.) Odborovo poroCllo, v katerem je tovariS predsednik podal sliko 
vsega dosedanjega delovanja »Adrije« in naStel naloge, ki druStvo §e Cakajo, 
se je vzelo na znanje. Ad 8.) do 10.) Po porocilu preglednikov se je volil 
odbor iz tovarisev Medvez, predsednik, NedveSCek, BoSkin, Podgornik, 
Li^ar, Bobic, pregledniki: Hrobat in Pirjevec. Nato se je zakljucil ta obCni 
zbor, ki se je pridel dopoldne in nadaljeval zveCer, ker se k sluCajnostim 
tii nikdo veC oglasll, 

Odkntje Presernovega spomenika se bo vrSilo 10. septembra v Ljubljani. 
Dijastvo se udelezi tega slavija korporativno po druStvih. V Ljubljano gremo 
skupno naravnost s trzaskega shoda. Ce bi bil pa kdo zadrzan priti na 
shod, naj prihiti vsaj v Ljubljano in se nam tarn pridruzi. Slovensko dija§tvo 
mora biti zbrano ta dan polnoStevilno v Ljubljani, da poCasti najveCjega 
slovenskega pesnika. Za stanovanje naj poskrbi vsak ze naprej, ker ga je pri 
tolikem stevilu gostov takrat tezko dobiti. Podrobnej§e podatke zve vsakdo 
V Trstu, 

Stevilo slovenskih visokoSolcev I. 1892. in 1.1905. Kako narasda §tevilo 
slovenskih visokoSolcev od leta do leta, se razvidi dobro, ako primerjamo 
statistiko, ki jo je priobfil Vencajz 1. 1892 v »Vesni^, s statistiko, ki smo 
jo priobiJili mi v letognjem julijevem zvezku. Takrat je bilo 112 juristov 
(danes 250). 58 medicincev (27), 28 filozofov (202), 14 tehnikov (65), 15 drugih 
akademikov (41), Skupnu je bilo pred 13 leti 227 slovenskih visokoSolcev, 
med tern ko jili je zdaj 586. Stevilo je tedaj naraslo za 359. Opaziti je, da 
imamo danes za polovico manj medicincev in manj veterinarcev (11:4). 
Druge stroke so vse narastle, Stevilo juristov se je podvojilo, tehnikov je 
skoro 5*krat, filozofov pa celo 7-krat veC nego pred trinajstimi leti. Kako 
male je znano, da je danes ze toliko slovenskih visoko§olcev, se vidi iz tega, 
da je «Slov, Narod* koniaj pred par dnevi pisal, da jih je okrog 400. Eno 
tretjino je kar izpustil. Cemu pa nabiramo statistiCni materijal, Ce ga celo 
slov. dnevniki ne znajo porabiti! 

Italijansko vseujiiJiSj^e. Kakor znano, so si postavili Italijani, pred vsem 
pa italijansko dijaStvo, v vseuCiliskem vpraSanju za parolo: Trst ali niC! 
Zdaj se je zaCela edinost ze krhati. Treznejsi elementi so izprevideli, da je 
to prenevania igra, ker bi utegnili dobiti Italijani — drugi del. 2e na 
dijaSkem kongresu v Tisni dne 6. t. m. je svaril inomoski docent Menestrina 
italijanske dijake, naj se ne prenaglijo in naj sprejmejo vladno ponudbo. 
Seveda je bil to glas vpijoCega v puscavi. Na nekaterih poznej§ih shodih 
pa so zastopali tudi nekateri italijanski poslanci isto staliSCe, tako v zadnjih 
dneh poslanec Conci. Da so priSIi treznejsi elementi do tega stalisca, dokazuje, 
da ni Italijanom, ki iioCejo imeti vseuCiliSCe v Trstu, toliko za njega kulturen 
kakor poJiticen pomen. To kaze tudi krik in vik, ki se je vsled teh dogodkov 
vzdignil zadnje dni v radikalnem in iredentovskem laSkem Casopisju, No, 
polagoma se mora tudi ta del prepriCati, da ne gre z glavo skozi zid. 

KoHko je slovenskiK srednjesolcev. Na Kranjskem je bilo v gimnazijah 
1398 dijakov, na Stajerskem 667, na KoroSkem HI, na Primorskem 440, 
V drugih krajlh (SuSak ltd.) 30; skupno je bilo tedaj letos 2646 slovenskih 



Digitized by 



Google 



Leto n. M L A D 1 N A Stran 93. 

gimnazijcev. V realkah je bilo na Kranjskem 430, na Stajerskem 12, na 
KoroSkem 8, na Primorskem 190; skupno tedaj 640 slovenskth realcev ali 
ie oboje seStejemo 3286 slovenskih srednjeSolcev. Te Stevilke pa niso 
popolnoma zanesljive, ker nisem dobil za par zavodov letoSnjih podatkov 
in ker je zlasti na Stajerskem in KoroSkem mnogo Slovencev vpisanih za 
Nemce, na Primorskem pa za Italijane. Lahko reCemo, da je bilo letos 
3300 slovenskih srednjeSolcev. 

I. drzavna gimnazija v Ljubljani je imela, kakor posnemamo iz letnega 
poroCila, zaCetkom Solskega leta 608, koncem leta 557 dijakov. Izstopilo jih 
je tedaj med letom 51. Med temi je bilo 456 Slovencev, 97 Nemcev, 4 druge 
narodnosti. Odiiko je dobilo 76 dijakov (13-6o/o), I. red 394 (70Vo)» po- 
navljalni izpit 31 (5*5 •/ J II. red 32 (5-5 Vo) HI. red 18 (3*/o). To so jako 
ugodni uspehi. Izjemo dela le I.c razred (razrednik prof. Lederhas), kjer 
je bilo zaCetkom leta 65 u^encev, a koncem leta jih je izdelalo le 35 in 
III. 6 (razrednik prof. Pavlin), kjer je izdelalo od 51 dijakov zaCetkom 
solskega leta le 31 dijakov. Ali to so izjeme! Prava posebnost za nizje 
srednjeSolske razrede pa je II. 6 razred (razrednik dr. Korun), kjer so iz- 
delali vsi dijaki med njimi 6 z odiiko. Dasiravno vlada na tej gimnaziji 
se precej nem§ki duh (Dogodki ob priliki Schillerjeve slavnosti!), vendar je 
najvzornejSi srednjeSolski zavod na Slovenskem. O modernem duhu, ki 
vlada vedno bolj na tej gimnaziji, pricajo tudi dijaSki prosti govori. Lansko 
leto je zapustilo ta zavod 58 slovenskih abiturientov, med katerimi jih je 
izdelalo 13 maturo z odiiko, letos (v poletnem terminu) 31. Med 26 uCnimi 
modmi je §e vedno pet Nemcev. 

II. drzavna j^imnazija v Ljubljani. Manj vesel kakor pri I. drSavni gim- 
naziji, je utis, £e pregledujemo letno poroCilo II. drzavne gimnazije v Ljubljani, 
Ustanovljen kot slovenska gimnazija, si je ohranil ta zavod slovenski znaCaj 
le deloma. Profesorji so razen enega vsi Slovenci, ravno tako dijaki (376). 
Kako so tu V nizjih razredih »£istili«, o tern je bll v zadnji Stevilki govor. 
IL drz. gimnazija je prava pastorka med drzavnimi srednjeSolskimi zavodi. Temni, 
tesni prostori, kjer so dijaki skupno nabasani, ne odgovarjajo sedan jim 
zahtevam in so glavni vzrok da niso uCni uspehi zadovoljivi. Tu frpe dijaki 
in postanejo nervozni profesorji. Dokler ne dobi ta gimnazija bolj§ih pro- 
storov, ne more procvitati. NepraviCno je tudi, Ce se dele potem dijakom v 
tolikem Stevilu nepovoljni redi iz vedenja, kakor se je letos v nekaterih 
razredih godilo. Tudi odrastli bi ne mogli mirovati, Ce bi sedeli skoraj eden 
na drugem, toliko manj je to priiSakovati od deCkov pri 12 — 15 letu. Naj- 
bolj nepovoljni uspehi so bili v I. in IV. razredu. Cuden sluCaj (!) je, da 
pouCuje V obeh po ve£ predmetov prof. Si nko vie. Skupno je izdelalo v 
vseh razredih 279 dijakov (75-5 Vo proti 83*6 Vo na I. drz. gimn). Odlo£ujo£ 
faktor in *du§evni oCe« veCine dijaStva na tem zavodu je katehet dr. PeCjak. 

Cesarja Fran Josipa gimnazija v Kranju je imela v Solskem letu 1904/5 
12 razredov, 339 dijakov (333 Slovencev), izdelalo jih je 45 z odiiko, I. red 
200, ponavljaini izpit 55, II. red 27, III. red 12; maturo je delalo letos 
21 kandidatov, izmed katerih je dobil eden ponavljaini izpit, trije pa so 



Digitized by 



Google 



Stran 94. OMLADInA Leto 11. 

padli. KakSne razmere vladajo na tem zavodu, je dovolj znano; zato se za 
danes vzdrzujemo vsake kritike. 

Visja gimnazija v Novem mestu je imela ob sklepu letosnjega solskega 
leta 219 dijakov (med njimi 213 Slovencev). Z odliko jih je izdelalo 18, 
I, red je dobilo 146, ponavljalni izpit 30, II. red 18, III. red 6 dijakov. Maturo 
je naredilo letos 14 abiturientov. 

Mestna realka v Idrili. Pred §tirimi leti se je otvorila mestna realka v 
Idhji. Mesto ji je sezidalo krasno §olsko poslopje, vreden dom za vzviSeno 
nalogo, polios mesta. V zadnjem Soiskem letu je §tela §tiri razrede in pri- 
hodnjo jesen se izpremeni z otvoritvijo petega razreda v visjo realko. U5ni 
jezik je bil dosedaj skoraj izklju5no slovenski, Slovenci so bili profesorji 
in dijaki, Tiidi v petem in vi§jih razredih se je nameravalo slovenski pod- 
ucevati, dasiravtio s pomocjo nemSkih uCnih knjig. To bi se dalo slednjiC 
za nekatere pred mete tudi Cisto z lahkoto izvesti. Seveda bi bil ta polozaj 
le prehoden in gotovo se je ze mislilo, da bi se spisalo v najkrajSem Casu 
slovenske uCne knjige. Na ta naCin bi dobili v kratkem celo slovensko 
realko. RaCun je prekrizalo nauCno ministrstvo. Dovolilo je pa5 raz§irjenje 
V viSjo realko, izjavilo istotako, da nima nobenega pomisleka proti slo- 
venskemu ucneniu jeziku, ko dobimo slovenske u£ne knjige; dokler pa teh 
nimamo, mora ostati u£ni jezik v viSjih razredih nemSki. 

S slovensko viljo realko tedaj za enkrat ni n\L Naloga je sedaj, dobiti 
v najkrajsem ^asu saj za najvaznejSe predmete slovenske u£ne knjige. 
Profesorji, ki se niso pomiSljali, da bi s pomoCjo nemskih knjig slovenski 
razlagali, bodo tudi kos nalogi, ki jim sedaj pripada. Upamo, da nam bo 
idrijski profesorski zbor preskrbel vsaj nekoliko slovenskih uCnih knjig. -Store 
to, tedaj bodo ravno oni, ki so nam slovenske srednje Sole^najbolj pospeSili. 

h letiiega poroCila, ki ga je ravnateljstvo izdalo letos, posnemamo, da 
je bilo na zavodu 144 dijakov; med temi le eden ni bil Slovenec. U£ni 
uspehi niso posebno povoljni. Izdelalo jih je 7 z odliko, I. red jih je 
dobilo 83^ ponavljalni izpit jih ima 15, 11. red 32, III. red 7. Izdelalo jih je 
tedaj le 655 «/o, kar je zelo malo. Vzroka smo iskali zastonj, tembolj ker 
je u5ni jezik slovenski in s tem dijakom uCenje zelo olajsano in ker je 
tudi V vsakem oziru realka z uCnimi sredstvi dobro pfeskrbljena. PovpraSevali 
smo tore] in reklo se nam je, da je temu kriva needinost v uCiteljskem 
zboru, Povedalo se nam je ve5 podrobnosti, katerih sicer danes noCemo 
priobciti, s katerimi pa stopimo na dan, Ce se razmere ne zboljSajo. Za 
danes le to: £e ne bo discipline v uCiteljskem zboru in £e bodo gospodje 
izpodkopavali eden drugemu ugled, tudi med dijaStvom ne bo discipline in 
bo ugled profesorjev tudi pri dijakih padel. Ce si to gospodje profesorji 
zapomnijo, bodo najbri tudi u£ni uspehi boljSi. 

Velika realka v Ljubljani. Iz letnega poroCila posnemamo sledeCe: 
Ucencev je bilo 556, med njimi 249 Nemcev (45*5 Vo), 287 Slovencev (52Vo)» 
18 Italijanov (2'5*'/,), 1 Ceh, 1 Spanec. Izdelalo jih je z odliko 33 (a^/o), 
I red: 306 (55%), ponavljalni izpit: 93 (IG'So/o), II. red: 105 (19-5Vo)i 
III, red: 12 (2VoX Slabse skoraj ni moglo izpasti. Posebno v slovenskih od- 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D i N A Stran 95. 

delkih je bilo »5i§Cenje« grozno. Za vzgled Ic razred. Razrednik je bil neki 
suplent Mazi. Vstopilo jih je v ta oddeiek zaCetkom leta 48, med 
letom izstopilo 9. Od ostalih jih je dobilo koncem tecaja I. red 21, po- 
navljalni izpit, 11. in 111. red: 18. Od 48 dijakov, ki so zaCetkom leta izstopili, 
jih je izdelalo tedaj 21 (43«/f.). §e lep§e izgleda IV. 6 razred (razrednik 
nemSki suplent Obrist). UCencev 54, od teh je dobilo ponavljaini izpit, II. in 
III. red 29, zopet veC nego polovico. To kriCi po slovenski realki. V VI. a 
razredu (razrednik dr. Binder) je dobilo izmed 30 dijakov, koncem teCaja 
le 11 prvi red, tedaj tretjina. Da tudi za drzavno blagajno na veliki realki 
V Ljubljani dobro skrbe, se razvidi iz tega, da je plaCalo II. teCaj izmed 
47 dijakov III. a razreda 33 uCencev Solnino. Za sloven§iSino ni na realki 
posebno preskrbljeno, vendar bi bilo pri treh uCnih urah v 7 razredu lahko 
ve£ predavanj. Dobro je preskrbljeno za slovensko dija§ko knji2nico, ki 
presega pac vse enake srednjeSolske. Marsikateri slovenski ravnatelj in 
knjizniCar si jo vzame lahko za vzgled. Seveda je to v primeri z drugimi 
nedostatki le malega pomena. Vendar svetujemo slovenskim stariSem, da 
poSiljajo svoje sinove razun v idrijsko, tudi v to reaiko, ker le s tern, da 
bo vedno veC in ve£ slovenskih dijakov v tem zavodu, dobimo tudi na 
c. kr. realki v Ljubljani Slovenci veCjo veljavo in zlomimo nemSko premoC. 

Razgied po Stajerskih in korosklh srednjih §olah. Na ^tajerskem je 
slovenskih dijakov §e vedno premalo. V primeri s Kranjci jih studira komaj 
tretji del. Reaike ne gre skoro noben stajerski kakor tudi ne koroSki Slovenec 
studirat. Leta 1902 3 je bilo na Stajerskem slovenskih realcev le 12, na 
KoroSkem pa le 8. Res je, da so tu vse reaike izkljuCno nemSke, a to vendar 
ni pravi vzrok, da jih tako malo Studira. Vzrok tiCi v tem, da naSe Ijudstvo 
ne pozna srednjeSolskega ustroja in misli, da realka ne pripelje do tistega 
blagostanja, kakor ga zeli svojim sinovom. TovariSi Stajerski akademiki, 
pouCite Ijudstvo, poskrbite, da gre ve£ Stajercev in KoroScev v srednje Sole 
in tudi V reaiko. Da bi dijaki ne imeli zmoznosti tudi za realne Studije, na 
to ni misliti, zlasti ker vemo, da so Stajerski in koroSki dijaki navadno pridni 
in nadarjeni. Od 79 Slovencev, ki so obiskovali letos celovSko gimnazijo jih 
je izvrSilo 27 z odiiko, tedaj 34»/o. To je vendar dober dokaz. Ako priStejemo 
Se gimnazijo v Mariboru, v Ptuju, dalje Gradec, Beljak in St. Pavel ter 
Stajerske in koroSke reaike, lahko reCemo, da je bilo na Stajerskem in 
KoroSkem 778 gimnazijcev in okrog 25 realcev. 

Primorsko srednjesolstvo. Na Primorskem je bilo letos okrog 630 slo- 
venskih srednjeSolcev in sicer v gimnazijah: Gorica 241, Trst 152, Pazin 35, 
Pulj 12 (?), V realkah: Gorica 1 10, Trst 78, Pulj 2 (?). Skupno tedaj 440 gimna- 
zijcev, 190 realcev. Izmed slovenskih dijakov Studira primeroma najveC Pri- 
morcev reaiko. Slovenskih paralelk ni nikoder, v Gorici se pouCuje na 
gimnaziji v 1. razredu verouk v slovenskem jeziku. Drugod tudi tega ni. 
UCni jezik v Pazinu je hrvatski. Pazinska gimnazija je Stela letos 6 razredov 
in bo V dveh Metih popolna. Cudno je, da je v dezeli, kjer nemSki zivelj 
pred slovenskim, italijanskih in hrvatskim popolnoma izgine uCni jezik na 
drzavnih Solskih zavodih nemSki. To je mogoCe le v Avstriji in na — Ruskem. 



Digitized by 



Google 



Stran §6. M L A D 1 N A Leto tl. 

Slovenska stenografija. Kakor razvidimo iz srednjeSolskih poro^il, se 
je slovenske stenografije uCilo jako malo dijakov. To celo tarn, kjer se ta 
pouCuje kot prost predmet Tudi v Ljubljani je obiskovalo slovensko steno-^ 
grafijo mnoge manj uCencev nego nemgko. To je napaka, ki izvira iz tega, 
da mislijo dijaki le na najblizjo bodoCnost. Dokler imamo nemske srednje sole 
in nemSke univerze, bo v Solskih letih dijaku paC veC koristila nemSka 
stenografija. Ali ie tu pride Clovek mnogokrat v polozaj, da bi mu ve2 
sluzilo znanje slovenske stenografije. Popolnoma nasprotno razmerje kakor 
za i!asa Studij pa nastane, ko stopi dlovek enkrat £ez §olski prag, v zivljenje. 
V vseh izobrazenih stanovih bo rabil tu Slovenec znanje slovenske steno- 
grafije. V zivljenju bo ta sluzila slovenskemu uradniku desetkrat veC, nego 
nemSka, pa tudi ze za £asa visokoSolskih studij mu bo prinesla lahko ze 
kak krajcar. Slovenskega jurista, ki bi mu znanje slovenske stenografije ne 
lajSaio sluzbe, skorej ne poznamo. In tako je tudi v drugih sluzbah in 
stanovih. Slovenski dijaki, u£ite se nemSke stenografije, a ne zanemarjajte 
slovenske! To je tern lazje, ker se dlovek druge brez vsakega truda nauCi, 
ce zna eno. Zakaj da se u£i na pripravnicah, ki jih obiskujejo slovenski 
pripravniki, nem§ko stenografijo in ne raje slovenske, nam je uganka. Sloven- 
skemu uCitelju ne koristi znanje nemSke stenografije skoraj niC, slovenska 
bi mu pa mnogo. Naj se temu odpomore! Tudi ravnateljstvo in profesorji 
naj bi ob zaCetku leta spominjali dijake, naj se u5e poleg nemSke tudi 
slovenske stenografije! 

Izobrazevainih druStev (kakor Citalnic, Bralnih druStev, Slov. kat. izobr. 
druStev itd.) je bilo, kolikor nam je bilo mogoCe zvedeti, koncem leta 1904 
na Slovenskem 331. Na Kranjsko jih odpade 150, na Stajersko 108, na 
Primorsko 90, na Korogko 8. Od teh jih je bilo v »kr§Canski socijalni. zvezi" 
70 kranjskih, 30 Stajerskih, 8 primorskih in 6 koroskih. Ena tretjina izobra- 
zevainih druStevjetedajklerikalnih in organiziranih.Drugim manjkaorganizacije. 
Predavanj je bilo v druStvih, ki pripadajo >Zvezi« predlanskega leta 389. 
Za ostala drustva nam manjka podatkov. 

Pravila za bralce. 1) Ne beri nikdar, Ce bi imel s tem zamuditi potrebno 
delo, kajti dolznost je prva. 2) Beri le dobre knjige; Cas naSega zivljenja 
ni tako dolg, da bi ga smeli tratiti z nepotrebnim in slabim Ctivom. 3) Ne 
beri hlastno in povrSno, kajti to pripelje Cloveka do poIoviCarstva, neteme- 
Ijitosti in nejasnosti. 4) Beri s premislekom; le na ta naCin bo§ spravil na 
dan zlato, ki je v knjigi. 5) Ne beri predolgo £asa vzdrzema, ker se drugaCe 
preveC utrudiS. 6) Ne beri niCesar, kar presega tvojo starost in tvoj razum, 
kajti neprebavljiva jed ne prinaSa nobene koristi. 7) Beri take knjige, ki so 
te duSevno posebno zadovoljile, vedno zopet in zopet, kajti na ta naCin ti 
preide njihova vsebina v meso in kri. 8) Beri tudi, 5e je mogoCe, glasno v 
druzinskem krogu, kajti izmena misli, ki je s tem zdruiena, je zmerom 
plodonosna. (Po dr. Schulze-jevi knjigi „Fme, dffentl. Bibliotheken'*, 



Oblastem odgovoren UhMl Roianec. — Urednik Ciril Prcmrl. — Izdaja konsorcij »0mladine<. 
Tisk J. BlasDikovih naslednikov v Ljubljani. 






Digitized by 



Google 



CIRIL PREMRL: 

PO TR2ASKEM SHODU! 

Za nami so dnevi I. shoda narodno-radikalnega dijaStva. Ni na§ namen, 
plsati obSirno poroCilo o shodu samem, ker izide to itak v posebni 
broSuri, in ker so ga prinesli ze kolikor toliko slovenski in tuji Caso- 
pisi. Opozoriti hoCem le na nekatere rezultate shoda in oznaCiti direk- 
tivo, ki nam jo dajejo za blizjo in daljSo bodoCnost na shodu sprejete resolucije. 

Shod je ugodno uplival zlasti v dveh ozirih. Pojasnii je §ir§i slovenski 
in slovanski javnosti na§e stali§Ce in jo prepriCal o resnosti naSega strem- 
Ijenja, obenem pa se je kristaliziral, raz^iril in poglobil na shodu na§ program, 
dobili smo novih inicijativ, novega navduSenja za delo. Na§e vrste so se 
strnile v tesnejSo organizacijo. Potrebno je bilo eno kot drugo. 

Slovenska javnost je imela o nas pojme, ki so bili vse prej nego 
jasni. Enkrat se nas je imenovalo klerikalce, drugiC se nas je imelo za liberalce, 
slednjiC se je prislo do zakljuCka, da nismo ne eno ne drugo, da hoCemo 
plavati nekako med in nad strankami. Da so bile take sodbe mogoCe, izvira 
iz tega, da se gleda pri nas na vsako stvar le z ozkosrCnega strankarskega 
stali§5a. Kar se ne da spraviti pod opredelbi: liberalen all klerikalen, to za 
na§e Ijudi sploh ne eksistira. ^hod Je jasno pokazal, da na§e gibanje ni 
politiSno, ampak dija§ko, da na§a struja ni potiti^na, ampak dija§ka. Mi 
"smatramo politiko za vedo^ s katero se mora diiaStvojgeCati in se je ui!iti, 
a smo odloCno proti temu, da bi se dija§tvo kot tako usuznjilo kaki politiCni 
stranki in si s tern odvzelo moznost prostega razvoja. 

Opetovano smo ze povdarjali, da se ne strinjamo s politiSkimi naCeli 
in delovanjem obstojeCih slovenskih strank. Naravno je, da bodb skuSali 
naSi sorfiiSljeniki, ki stopajo iz vseu5ili§£ v zivfjenje, uveljaviti svoja naCela 
in bodo v to svrho teJili za tem, da reformirajo v svojem smislu to ali ono 
obstojeCo politiCno stranko; £e se jim to ne posreiSi, ustanovili si bodo novo 
politiCno organizacijo, ki bo odgovarjala njih naCelom in skuSala uveljaviti 
njihove politiCne, socijalne in kulturne ideale. Gotovo je pa ze danes, da ne 
bomo mi sklepali kompromisov, da ne bomo odnehali mi, ampak da se 
bodo morali prilagoditi drugi nam, ali pa pojdemo preko njih. Mladi smo^ 
moC in veselje do dela imamo in bodoCnost je pred nami! Toliko in le 
toliko ima naSe gibanje opraviti s tem, kar se pri nas razume z besedo 
»politika«. 

Izvora pa naSemu gibanju ni iskati tukaj, ampak fisto drugod. Neza- 
dovoljni smo z obstojeCimi razmerami in s sedanjim polozajem slovenskega 

7 



Digitized by 



Google 



Stran 98. M L A D I N A Leto II. 

naroda. Krivdo meCemo v prvi vrsti na na§o inteligenco. Ker vidimo reSitev 
le V samopomoCi, se nam zdi najbolj potrebno, da skrbimo za to, da bo 
naraSSaj boljSi. Jz dijaStya naj izide nova, krepkejSa, sposobnejSa in delavnejSa 
generacija, Zato je prva stvar: reforma na lastnem telesu^regeneracija dijaStva. 
Razviti moi^i posameznika do vrhunca, navajati ga k socijalnemu delu, ustvariti 
jz vsakogar nioza, ki bo^ha svojem mestu in cei moz, to hoCemo, to je na§a 
teznja. Odtod naSe zahteve po slovenskih solah, predvsem po slovenskem 
vieu£ilis£u, odtod na§e teznje po izboljSanju dijaSkega gmotnega stanja, po 
dija^ki izobrazbi, po socijalnem delu dija§tvaitd. 

Koliko se je v tern oziru dosedaj storilo, to je pokazal shod. Popolnoma 
gotovo je, da je slovensko dijaStvo v zadnjem Casu napredovalo, postalo je 
resnejSe, zaSelo je iskati viSje izobrazbe, pricelo je s poijudno-izobrazevalnim 
delom med narodom, opu§5ajo se tradicijonelne razvade, ki jih je zaneslo 
med nas ncmSko burSevstvo, sploh, dijaStvo se je zaCelo zavedati vaznosti 
svojega stanu, svojih nalog. Da je temu tako, to je v prvi vrsti zasluga 
narodno-radikalnega dijaStva. 

Ta na§ program se je na shodu zdatno raz§iril in poglobil. Dobil je 
v marsiCem konkretnejSe oblike. Postavilo se je celo vrsto novih nalog, 
novih direktiv. 

V teoretskih predavanjih se je oCrtalo in preciziralo naSe svetovno 
naziranje, zavzelo se je staliSiSe napram veri in znanosti, socijalizmu in nacijo- 
nalizmu, postavil se je filozofski temelj naSemu deiovanju, izreklo se je za 
naCelo dela in samopomoCi. 

To naCelo se je uveljavilo ze takoj pri vpraSanju slovenskega vseuCilisCa. 
Razpravtjalo se ni le o tern, kaj mora za nas storiti vlada in drzava, ampak 
v prvi vrsti, kaj moramo storiti mi sami. Slovenski dijaki se morajo posvetiti 
vi^ji strokovni izobrazbi, da postavijo v sluCaju potrebe lahko zadostno 
Stevilo usposobljenih u5nih *mo5i za slovensko vseuCiliSce. 

Od slovenskih profesorjev se je zahtevalo, da spiSejo u£ne knjige za 
slovenske srednje Sole, naloga, ki bo najbrz pripadla §e le sedanjim slovenskim 
filozofom. Organizacija srednjeSolskih profesorjev, gojitev srednjeSolskega 
pedagogi^nega slovstva, tesnejSi stik med uCiteljem in dijakom, same konkretne 
stvari, ki zadenejo v prvi vrsti srednjeSolski u^iteljski naraS^aj. 

ToJSno se je oCrtal znaCaj in delokrog naSih akademiCnih druStev. DruStva 
naj bodo nepolitiCna, notranja vez jim bodi program, osnovan na enotnem 
svetovnem naziranju, ki druzi istomisleCe, a vender ne kr§i individualne 
svobode, Podlaga mu bodi ideja nacijonalizma in socijalizma. DruStva naj 
bodo vzgojevalna, druStvena sredstva naj se izpopolne: predavanja, moder- 
nizirane Citalnice in knjiznice, strokovni kurzi v odsekih, petje, telovadba, 
pouCnj izleti, uplivanje proti alkoholizmu in seksualnim izrodkom, odprava 
dvoboja itd. Opozarjalo se je na Prago in na Studij na tujih vseuCiliSSh. 

V gmotnem odseku se je opozarjalo na brezobrestna posojila, predla- 
gala ustanovitev osrednjega biro-ja, zahtevalo, da dobe dijaki posvetovalno 
pravico pri podpornih druStvih, da se zagotove celoletne podpore in da 



Digitized by 



Google 



Leto II OMLADINA Stran 99. 

postane 10 K podporni minimum. NaglaSala se je vaznost ekononiiCnega 
izbiranja poklica. 

V odseku za Ijudsko izobrazbo sprejete resolucije kazejo tudi napredek 
naSega delovanja na tern polju. Izreklo se je za stalne knjiznice, Ijudska 
predavanja, za reformo Citalnic in drugih izobrazevalnih druStev in za njihovo 
zvezo. Delovanje ferijalnih drustev naj se omeji na manjSa okrozja, zato naj 
se pomnozi njihovo stevilo. 

Vazni za razvoj narodno-radikalne struje so sklepi organizaCnegaodseka: 
enotna organizacija in zveza naSih akademiCnih druStev in skupna eksekutiva. 
Prvi korak v tem smislu se je storil s tem, da so prevzela druStva upravo 
»Omladine«. 

Veliki Ijudski. shod, ki ga je sklicalo dijaStvo v Trstu, je izrazil tudi 
nase velike politiCne cilje. Izraza jih tretja resolucija, sprejeta na shodu: 
narodna avtonomija. 

Shod je izvrSil svojo nalogo in lahko smo zadovoljni z njim. Javnost 
nas je zaCela spoznavati, zanimati se za na§e stremljenje in nas upoStevati. 
Culi smo laskave glasove tako v Casopisju kakor od odliCnih posameznikov. 
A ti glasovi nas ne smejo omamiti, da bi mislili, dovolj smo storili. Na§e 
delo se sele priCenja. 

NaSe vrste so tesneje zdruzene nego kdaj prej. Zato bo tem lazje 
izvesti to, kar se je na shodu sklenilo. Sedaj se morajo zaCeti kazati uspehi 
in sadovi. Naloge, ki smo si jih postavili, so velike in treba bo nesebiCne 
pozrtvovalnosti in zelezne energije, ako jih hoCemo izvesti. 

Pogledali smo nazaj in smo obsodili. Prihodnja generacija bo tudi 
pogledala nazaj, bo tudi sodila. Glejmo, da nas ne bo — obsodila! Ce to 
dosezemo, je imel shod uspeh. 

RESOLUCIJE I. SHODA NARODNO-RADIKAL- 
NEGA DIJASTVA V TRSTU. 

A. Resolucija za slovensko vseucili§£e. 

I. Slovansko dijaStvo, zbrano dne 6. septembra t. 1. na prvem shodu 
narodno-radikalnega dijaStva v Trstu, 

manifestira za slovensko vseu5ili§Ce v Ljubljani; 
zahteva, da se re§i slovensko vseu5ili§ko vpraSanje najmanj 
istoCasno z opraviCenimi vseuCiliSkimi zahtevami drugih avstrijskih 
narodov; 

odklanja najodlo5ne]§e, da bi bil Trst sedez italijanskega 
vseuCilisca. 

7* 



Digitized by 



Google 



Stran 100. OMLADINA Leto 11. 

II. Isto pozivija vlado, da ustvari potrebne pogoje za slovensko vse- 
u5ili§5e in smatra. za eno prvih dolznosti slovenskega dijaStva, da se posvec^a 
po konCanih visokoSolskih letih nadaljni strokovno-znanstveni izobrazbi, da 
tako postavi zadostno Stevilo usposobljenih uCnih mo£i za slovensko vseu5ili§£e. 

B. Resolucije odseka za dijaSko izobrazbo. 

Narodno-radikalno dija§t\ro: 

I. a) Obsoja neCuveno indolenco slov. profesorjev, ki §e niso napisali 
slov. u£nih knjig za srednje Sole. Povdarja potrebo, da se slov. srednjeSolski 
uCitelji organizujejo, da zastopajo stanovske interese in goje slov. srednje- 
Solsko pedagoSko slovstvo. Slovenski srednjeSolski uCitelj naj skuSa z visoko 
izobrazbo in idealno vnemo paralizovati neugodni upliv sedanjega pomanj- 
kljivega srednjeSolskega sistema in malenkostnega miljeja naSih srednje- 
Solskih mest. V ta namen naj goji brez strankarskih namenov tesnejSi prijateljski 
stik z dijastvom izven Sole. 

bj Opozarja javnost na Skodljivost Skofovih zavodov, kojih intencije 
nasprotujejo temeljnim principom srednjeSolske vzgoje. 

c) Zahteva, naj vlada med posameznimi predmeti srednje Sole znanst- 
veno soglasje, da ne pobija ena stroka naukov in metode druge. 

II. Priporo£a slovenskim dijakom, naj premiSljeno izCrpajo vsa izobra- 
zevalna sredstva vseuCiliSkih mest. Topio jim riasvetuje Prago, to pa z izrecno 
opombo, da naj se dijaStvo potrudi vziveti se v CeSke razmere in se priuCiti 
CeSkemu jeziku. Opozarja na jugoslovanska vseu5ili§5a. 

III. Biti eianom akad. orgartizacije je za dijake nujno potrebno. Le-te 
pa naj se pazno izogibljejo politicnega strankarstva. Notranja vez jim bodi 
program, ki se izraza brez krSenja individualnosti o podlagah enotnega 
svetovnega naziranja. Narodna in socijalna ideja veze naSa druStva. Po naCelu 
dela in samopomoCi naj se razvijajo sile posameznika v korist celoti. Aka- 
demiCna druStva naj delajo, da se dviga dijaStvo dusevno, nravno ip gmotnp. 
O sredstvih, da se dosezejo ti nameni, izjavlja: 

a) druStva naj intenzivno goje strokovno in sploSno izobraiujoCe preda- 
vateljstvo. V £italnici naj ne manjka znanstvenih revij, knjizica naj vsebuje 
znamenita dela moderne sploSno znanstvene in pa tudi leposlovne literature. 
Prirejajo naj poucne izlete; 

b) druStva naj goje poSteno zabavo, petje, telovadbo. SrednjeveSko 
tradicijo dvoboja naj skuSajo odpraviti s tem, da uplivajo na javno mnenje 
in uvajajo poravnavo sporov. S predavanji o alkoholizmu in spolnih boleznih 
naj opozarjajo ze absolvirane srednjeSolce na to nevarnost; 

c) zastopajo naj odloCno gmotne interese slovenskega dijaStva v smislu 
resolucij odseka za gmotno stanje. 

C. Resolucija gmotnega odseka: 

Slovensko narodno-radikalno dijaStvo, zbrano na svojem prvem shodu 
v Trstu, smatra zalostne gmotne razmere za prevazni del slovenskega socijalnega 

vpralaiija. 



Digitized by 



Google 



r 



Leto II. OMLADINA Stran 101. 

Slovensko posojilniStvo je glavni vir, ki naj zagotovi z ustanovitvijo 
podpornih fondov dijakom veCjih podpor. 

Narodno-radikalno dijaStvo ostro graja brezvestnost onih, ki ne vraCajo 
po konCanih Studijah brezobrestnih posojil, ker oSkddujejo s tern podporna 
druStva in kratijo zaupanje v dijaStvo. 

Odklanjamo z zaniCevanjem vsako podporo, ki ji je namen, uplivati 
na prepriCanje. 

Narodno-radikalno dijaStvo zahteva, da se podpore praviCno regulirajo, 
in predlaga ustanovitev osrednjega biroja, kamor naj javijo podporniki svoje 
podpore in kjer morejo dobiti informacij. 

Glede podpornih druStev zeli, da se da v njih odborih slovenskemu 
dijaStvu posvetovalna pravica, da se zagotovi podpora za celo leto pod 
pogojem, da se gmotne razmere podpiranca ne izpremene. Smatramo 
meseSnih 10 K za podporni minimum. 

II. Radikalno dijaStvo izreka »Omladini< za nje delovanje na dijaSko- 
socijalnem polju priznanje ter jo pozivija, da nadaljuje posebno z zbiranjem 
statistiSnih podatkov, dokler se ne oprimejo tega velevaznega dela poklica- 
nej§i faktorji. 

C Resolucije odseka za Ijudsko izobrazbo. 

Narodno radikalno dijaStvo: 

I. Smatra organizirano poljudno delo med slovenskim Ijudstvom najvai- 
nej§im sredstvom za napredek na kulturnem, politiCnem in gospodarskem polju. 

JL Ustanavljajo naj se v veCjih krajih stalne Ijudske knjiznice, v manjSih 
pa potujoie kot impulz za stalne. 

III. Prirejajo naj se nazorna Ijudska predavanja iz vseh strok Clove- 
§kega znanja. 

IV. Vsa druStva z izobrazevalno tendenco naj se reformirajo in organi- 
zujejo.v tem smislu. Nujno potrebna je njih zveza. 

^ Slovenska inteligenca in akademlki naj stopijo temu gibanju na Celo. 

VI. PriporoCa se akademikom snovanje »ferijalnih druStev* za manjSa 
okrozja, ki naj omogoCujejo delovanje v gornjem smislu v zvezi z domaCo 
inteligenco. 

VII. Tudi avtonomne korporacije naj skrbe za gmotno stanje teh te^enj. 

D. Resolucija organiza£nega odseka. 

Narodno-radikalno dijastvo priporoCa, da se druStva narodno-radikalnih 
akademikov zdruzijo v enotnejSo organizacljo, ki naj na podlagi dosedanjih 
organizacij skuSa biti nekak izvrSevalni in reprezentativni organ narodno- 
radikalnega dijaStva. NaSe glasilo je »Omladina«. 

E. Resolucije, sprejete na velikem Ijudskem shodu. 

I. Slovenci, zbrani na velikem Ijudskem shodu v »Narodnem domu« v 
Trstu nujno zahtevajo, da c. kr. namestniStvo nemudoma Izda odredbo, 



Digitized by 



Google 



Stran 102. OMLADINA Leto 11. 

da mora mestni svet trzaSki v mestu samem ustanoviti Ijudske Sole 
s slovenskim u5nim jezikom in to uva2uj6, da izreka razsodba c. kr. 
upravtiega sodiSCa z dne 7. oktobra 1904, §t. 10.471, da je reSiti samo §e 
vpraSanje: ali je na okoliSkih Solah §e prostora za otroke iz trzaSkega mesta, 
2. ali posebne krajevne razmere ne oteiujejo otrokom iz mesta, da bi pohajair 
Sole na dezeli, — konCno uvazuje, da je odgovor na tl vprasanji popolnotna 
notorii^ea, Vsako daljSe zavlaCevanje pomenja oCitno krSenje zakonov, zlasti 
§ 59 drzavnega Solskega zakona in znanega Ciena XIX. drzavnega osnovnega 
zakona, in zato proti takemu postopanju ze danes najslovesnejSe protestujema. 
Dokler pa se to ne zgodi, in bi se mestni svet triaSki upiral nalogu c. kr. 
namestnigtva z namenom, da §e dalje zavleCe ustanovitev slovenske Ijudske 
Sole, tedaj naj ukrene vlada nemudoma vse potrebno, da se taka slovenska 
Ijudska §ola ustanovi in vzdrzuje na drzavne stroske. 

II. Na Ijudskem shodu zbrani Slovenci obsojajo od tujcev in vlade 
raed nas zaneSeni provincijalizem. 

Vsi Slovenci naj se zavedajo, da treba nastopati za vseslovenske interese 
in teznje jednotno, 

pozivljajo slovensko Casopisje, da deluje intenzivnejSe v tem 

smislu. 

IIL Zahtevajo, da se narodi zakonito konstituirajo, da postanejo tako 
tudi juridiCne osebe z lastnimi organi. Zato se naj avstrijski drzavljani razdele 
po narodnosti v upravne celote. 

Naj se da brez ozira na teritorij vsaketnu narodu lastno zakonodajstvo 
in samoupravo v vseh kulturnih in narodno-gospodarskih zadevah. V to 
svrho naj se zasnujejo narodni parlamenti na podlagi splosne, jednake, 
tajne volilne pravice in upravne oblasti in javni zastopi naj se razdele po 
narodnostih. 



n 



Digitized by 



Google 



Leto 11. 



OMLADINA 



Stran 103. 



F.: 



STATISTIKA URADNIStVA NA SLOVENSKEM 

OZEAJLJU.*) (ABSOLVENTI VISOKIH §0L.) 

A. KRANJSKO. 



f 



Jurist! 



A. Sodnijski uradaikh 

h Prt deielneni sodlS£u v LJubtJan! In v njega 
podrofje spadajofih okrajnih 50dl§£lh: 

Predsednik 

Podpredsednik . . . . 

Deielnosodni nadsvetniki 

Deielnosodni svetniki 

Okrajni sodnikj ■ , 

Sodnijski tajniki 

Sodnijski adjunkti 

Auskultanti , , , . . 

Pravni praktikanti 

Driavni pravdnik 

Driavnega pravdnika nam€stiiiki . , , . 



\h Pri okroiitem sodiSfu Novomesto in v 
njegovo podrofje spadaJQ^ih okrajnih so- 
dlg£ih; 

PredseJnik .... 

Deicinosodni svetniki 

Okrajni sodnikf 

Sodnijski tajniki . 

Sodnijski adjunkti 

Auskultanti . « . 

Pravni praktikanti 

Driavni pravdnik . 

Driavnega pravdnika namestnik 



Vseh sodnih uradnikov je 



1 
I 

3 
18 

8 
5 

30 

10 

8 

I 

3 









I 

14 

7 

5 

28 

9 
7 
I 
2 



88 



50 



138 



75 



1 
14 

3 

2 
15 

7 



43 



13 



1181 20 



♦) Ta statistika je bila predloiena na triaSkem shodu v gmotnem odseku kot 
podlaga debate o racijonalni stanovski izberi. — Ponatis je dovoljen le z navedbo vira. 



Digitized by 



Google 



Stran 104. 



OMLADINA 



Leto 11. 



Jurist! 






t9 



09 

a 

CO 
N 



fi. 



PolitiCni uradniki. 

Deielni predsednik 

De2elnega predsednika namestnik . . . 

Deielnovladni svetniki') 

Okrajni glavarji 

Deielnovladni sekretarji in okrajni nad- 

komisarji 

Okrajni komisarji 

De2elnovladni koncipisti 

De2elnovladni konceptni praktikanti . . 
Policijski nadkomisar , . 



1 
1 

8 
8 

7 
20 
8 
8 
1 



1 

.1 
8 
2 

5 

17 

4 

2 

1 



62 



21 41 



C. FinanCni uradniki. 

1. Pri finanfni prokuraturi v Ljubljani: 

Finandni nadsvetnik 

FinanCna svetnika . 

Finan^ne prokurature adjunkt . . . 
Finan^ne prokurature koncipista . . 

II. Pri finanfni upravi kranjski : 

FinanCni ravnatelj 

Finan^na nadsvetnika 

Finan(ini svetniki 

Finan5ni tajniki 

FinanSni komisarji 

FinanSni koncipisti 

Finan(ini konceptni praktikanti . . . 



Vseh finan^nih uradnikov je 



43 



25 



13 



49 



27 



17 



C. Advokatura. 



Advokati 

Advokatski koncipijenti 



Skupaj 



39 
18 



33 
14 



57 



47 



10 



>) Deielni zdravstveni referent je vra^unan pri zdravnikih. 



Digitized by 



Google 



Leto n. 



OMLADINA 



Stran 105. 



J u risti ^ 


I 

1 


1 
5q 


B 




1 


> 

To 

a> 

c 

s 

Z 


D. Notarijat. 

Notarji 


34 
18 


31 
17 


3 

1 


— 


— 


— 


Notarski kandidati 


Skupaj . . . 


52 


48 


4 


— 


__ 


— 


E. Dezelni uradniki. 

Deielni sekretarijat 


5 


5 


__ 


__ 








F. Kotnunalni uradniki. 

Mestni Ijubljanski konceptni uradniki . . 


4 


4 


___ 


__ 


__ 





G. Privatna sluiba. 

Konceptni uradniki pri trgovski zbornici . 


2 


2 










Vseh Juristov je . . . 


369 


272 


92 


— 


1 


4 


Zdravniki. 

1. Pri deielni vladi: 

Deielni zdravstveni referent 

ViSji okrajni zdravniki 

Okrajni zdravniki 


1 

2 

8 

2 

2 

40 

14 

3 

2 

1 

2 

22 

3 


1 

1 
2 

2 

28) 

80 

2 

1 
1 

9 
2 


1 
5 

2 
5 

1 
1 

9 
1 


— 


"^ 


1 

2 

1 

1 


Sanitetni koncipisti 

Sanitetni asistenti 


2 ; - 

8 ! ^ 


II. Okroini zdravniki 


III. Deielni zdravniki 


IV. Komunalni zdravniki 


V. Sodni zdravniki 


VI. 2«lezni2ni zdravnik 


VII. C. kr. rudarski zdravniki 

VIII. Privatni zdravniki 


2 


2 


IX. Zobozdravniki 


Skupaj . . . 


102 


57 


25 


12 


2 


6 


2ivinozdravniki. 

1. Pri deielni vladi: 

Deielni veterinarski referent 

Deielni veterinarski nadzornik .... 

Vi§ji okrajni iivinozdravniki 

Okrajni iivinozdravniki 

Veterinarski asistenti 

II. Deielni iivinozdravniki 

111. Mestni iivinozdravniki 


5 
7 
2 
5 
2 


4 
5 
2 
5 
2 


1 
2 


— 


— 


— 


Skupaj . . . 


21 


18 


3 


— 


— 


— 


1) Med temi en Srb. >) Med temi dva Hrvata. 


II 



Digitized by 



Google 



Stran 106. 



OMLADINA 



Leto II 



Inzenerji 



•6 



e 

CO 

N 



A. Stavbni inzenerji. 

I. Deielna vlada. 

Stavbni nadsvetnik 

Stavbni svetnik 

Nadinieneiji 

In2enerji 

Stavbni adjunkti , 

Stavbni praktikanti 

II. De2elni stavbni urad: 

Svetnik 

Nadin2ener 

Inienerji . 

Stavbni adjunkti 

III. Mestni stavbni urad: 

Svetnik 

In2ener 

Asistent 

IV. Vzdr2evalne sekcije dr2avnih ieleznic . . 
V. Vzdr2evalne sekcije Ju2ne ieleznice . . . 

VI. Upraviteljstvo^ Ijubljanske elektrarne in 

vodovoda 

VII. Obrtna strokovna Sola 

B. Strojni inzenerji. 

Vlll. Telegrafl^na sekcija Ijubljanskega po§t- 
nega ravnateljstva 

IX. Obrtni inspektorat 

X. Kurilnice ju2ne ieleznice , 

XI. Kurllnica driavne ieleznlce 

XII. Elektri£na7cestna 2eleznica v Ljubljani . 

C. Rudarski inzenerji. 

XIII. Rudarski urad v Ljubljani 

XIV. Rudni§ko ravnateljstvo v Idriji .... 

C. Kemiki. 

XV. Deielno kemifno preskuSevaliSfe . . ^ ^ 

Skupaj . . . 

Med temi 1 strojni iniener. 

>) Med temi 1 arhitekt. 

3) Med temi 1 kulturni iniener. 

*) Hrvat. 

s) So Ob jednem jurist}. 



1 

1 

5 

70 

40 

3 



1 

1 
2 
2») 

1 
1 

1 

4 

11 

1 
1 



30 
14 



10 



78 16 41 20 



Digitized by 



Google 



Leto II 



OMLADINA 



Strati 107. 



Geodeti 


I 

C/) 


1 

00 


2 


1 


1 


1 

N 


1. Pri deielni vladi: 

EvidenCni nadgeometri 

EvidenCni geometri 

Eviden^ni elevi 


3 
2 
4 

1 

9 

11 

7 


2 

1 

7') 

1 


2 
2 

4 

1 


2 

1 
1 
2 
5 


1 

1 

1 


2 

I 


11. Pri eviden^neiti kata^tralnem uradu: 

EvidenCni nadzornik 

EvidenCni nadgeometri 

EvidenSni geometri 


Eviden^ni elevi 


Skupaj . . . 


37 


U 


9 


11 


3 


3 


Agronomi. 

1. De2elna koitiisija za agrarne operacije 
II. C. kr. gozdnonadzorni uradniki .... 


3 
5 


1 


3 
3 





1 





Skupaj . . . 


8 


I 


6 





> 


— 


1) Med temi dva Hrvata. 



GREGOR ZERJAV: 

OB DVAJSETLETNICI „DRUZBE SV. CIRILA 

IN METODA". 

I. 

r we 1. 1848 so slovenski politiCni voditelji izrazili program slovenskega 
^ Solstva in narodne avtonomije. §e predno so mogli v praktiCnem 
# ^ boju za ta program uvideti, da izvedbe teh zahtev nimajo toliko 
priCakovati od Avstrije, kot od sebe, je zatemnel jasni trenotek. V 
prvi dobi svobode zborovanja, po 1. 1867 smo zopet zahtevali in Cakali, da 
nam drzava pomore. Kdor se zanaSa, da mu bo drugi kaj izvrSil, ta nima 
krepke inicijative in delavnosti. § 19. in drugi vsled dejanske nemSke premoCi 
le akademski zakoni llberalne dobe so provzroCili, da je priSlo na Slovensko 
precej let pozneje spoznanje, da se od drzave nimamo mnogo nadejati, 
zadrzevali so nas od samopomoCi. 



Digitized by 



Google 



n 



Stran 108. O M L A D I N A Leto II. 

Tarn, kjer drzava ni obetala, smo se hri zavedli, da si treba sam 
pomagati. Na gospodarskem polju je vstvarila vlada le zakonite okvire, v 
njih smo morali satni naprej (tudi moderna pod uplivom socijalistiSnih idej 
stoje£a zakonodaja te samodoloCbe ne krSi). PosojilniStvo je prvi 
veliki Cin praktiCne slovenske avtonomije. 

Na Solskem polju pa nas je drzava vlekla, da smo se precej pozneje 
zavedli. Komaj par slovenskih Solskih knjig smo zaiozili. §e danes nimamo 
slovenskih gimnazij, ker tako premeteno raCunamo, kedaj nam ponudi vlada- 
roko! Celih 27 let je preteklo, kar so bili veljavni §§ v drzavnih osnovnih 
in §olskem zakonu, da smo uvideli, da ti zakoni ne veljajo, ie jim ne sledi 
politiCni pritisk. In niti leto 1885. bi nam ne prineslo na§e »Druzbe sv. Cirila 
in Metoda«, da nam ni pogled na druge narode, pogled na nemSka in Ce§ka 
Solska druStva samopomoCi jasno kazal poti. Sami bi bili rabili menda 
§e par let, da bi se zavedli polo2aja in svojih interesov! Leta 1885 smo 
sezidali prvo koCico, na katere mesto naj stopi enkrat mogoCna stavba 
kulturne avtonomije slovenske. Da bi poleg nje zgradili §e gospodarsko stra2o, 
se nam §e ni posreCilo, na samopomoC v viSjem Solstvu se niti misliti nismo 
upali.*) Cehi so nam le zaznamovali nadaljno pot. Na podlagi svojih druStev 
samopomo£i so si organizovali v CeSkem narodnem svetu nekako avtonomno 
vlado. Tudi pri nas pride do tega. 

ZnaCilno za negotovost in razoranost etiCnih naziranj je, kako se zago- 
varjajo takozvana »obrambna< druStva. Nemec in Italijan prisegata, da sta 
le V defenzivi. V resnici ni mozno objektivno opredeliti, kje se zaCne ofenziva 
in neha obramba. NajidealnejSa avtonomija ne bo odpravila, da ne bi posegel 
narod v interesno sfero drugemu narodu. Kar je jednemu narodu le neob- 
hoden pogoj za zdrav napredek, smatra drugi narod za napad. Sre£en je 
narod, ki more biti ekspanziven. Da smo Slovene! dejanski veCinoma 
V defenzivi, je znak prezalostnega naSega stanja. A ne odpovejmo se ofenzivi, 
z udarcem se bran i mo. Energije, ki je v pogumu in naskoku, naj nam 
ne slabi krivo etiCno naziranje o visoki moralnosti onega, ki je nastavil za 
desnim tudi tevo lice. 

NemStvo, Italijanstvo, Slovanstvo se bore ze tisoCletje. Nikjer ni eko- 
nomska stran narodnostnega boja tako eklatantna, kot v tej borbi. Razred 
tezakov in suznjev naj postanemo. Ta boj se sedaj ne bije veC samo na 
mejah. Kar se godi v srcu ali daljnih mejah na§ega Balkana in na§e Rusije, 
tem lahko reCe Slovenec: tua res agitur. 

Milijoni drobnih delavcev vedoma ali instinktivno delajo v velikem 
boju; njih nekaj tisoCim kaze pot na§a »Druzba sv. Cirila in Metoda*, vazna 
trdnjavica, skromna reprezentantinja drobnega dela za veliko idejo. 

>Druzba sv. Cirila in Metoda« je na§a prva organizacija za narodni 
boj. 1 njo izjavlja Slovenstvo, da hoCe ziveti, da si hoCe vstvariti lepSo 
bodoCnost. NajplemenitejSi Cut je vteleSen v »Druzbi«: spostovanje sebe 
samega, samozavest, ponos. 

•) >Dru2ba sv. Cirila in Metoda* ustanavlja po svojih pravilih le Ijudske Sole. 

Digitized by VjOOQlC 



Leto II. QMLADINA Stran 109. 

Zdto pa smatram, da je ponizanje svojega veliCanstva, 5e »Druzba« 
klone komurkoli. Nad samozavestnim Slovenstvom ni vladarja. Proti patri- 
jotskim udanostnim izjavam danes ne navajam onega ugovora, da se pod 
vlado in odgovornostjo Habsburzanov godi Slovencem kruta krivica ravno 
na §olskem polju. V stiski bi bil vsak posetnik skupSCine »Druzbe sv. Cirila 
in Metoda«, £e bi ga vpraSali, koliko Sol smo Slovene! dobili, ker se je 
dvajsetkrat sporoCila udanost cesarju. Lazja bi bila uloga tistega, ki bi 
dokazal, da se v politiki vra£a zvestoba z nezvestobo. Proti udanostnim 
izjavam govori, da jkodujejo ponosu in samozavesti. Druzba sv. Cirila 
in Metoda ni druzba podloznikov, ampak Slovencev, ki si hoCejo 
sami pomagati, brez ozira ali celo proti volji vlad. 

Nekateri zagovarjajo udanostne pojave kot konvencijo. Ta zagovor je 
§e slabSi, ker -zakriva hinavstvo. Ena tistih lazi, ki kuJijo javno zivljenje, je 
taka udanost. PoSteno delo v prid javni morali izvrSimo, Ce vrzemo vse 
podlozniStvo od sebe. 

LISTEK. 

I. shod narodno-radikalnega dijastva v Trstu je uspel nad vse pri£a- 
kovanje dobro. Trs^aCani so nas sprejeli najgostoljubnejSe, za kar jim bodi 
izreiSena tudi na tern mestu zahvala. Shoda se je udelezilo okrog 120 slo- 
venskih dijakov, 30 Cehov in veCje Stevilo Srbov in Hrvatov. Zastopano je 
bilo tudi rusinsko dijaStvo. Izmed slovenskih politikov sta bila navzoi^a in 
sta se udeleJevala debate gg. dr. O. Ry bcif in dr. H. Turn a, izmed hrvatskih 
voditelj dalmatinske demokrafske stranke, dr. S m o d 1 a k a. Brzojavno ali 
pismenp so shod pozdravili, oziroma opravi^ili svojo odsotnost med drugimi 
gg. zupan Hribar, dr.Triller, dr.Gregorin, dr. Laginja, profesor 
Hrasky, prof. dr. Ch.odounsky, in dr. Predsednikshodu jebiliur.^erjav 
(»Slovenija«), podpredsednika pa phil. Kramer (»Tabor«) iniur. Medvez 
(>Adrija*). Shod se je yrSil natanko po doloCenem programu in dijaStvo je 
sledilo z obCudovanja vredno vztrajnostjo dolgournim razpravam ter se 
zivahno udelezevalo debate. — PoroCilo o shodu izide tekom tega meseca 
kot posebna broSura, krajSa poroCila pa so prinesli skoro vsi slovenski 
Casniki, ve5 srbskih in hrvatskih in nekateri ve£ji Ce§ki, nemSki in Ia§ki listi. 
Impozanten je bil tudi veliki Ijudski shod, ki ga je sklicalo v Trstu narodno- 
radikalno dijaStvo in na katerem sta govorila dr. Ravnihar iz Ljubljane 
in dr. Rybif iz Trsta. Socijalni demokrati, ki so se shoda tudi udelezili, so 
poskrbeli, da se je nekoliko ohladila navduSenost onih na§ih somiSljenikov^ 
ki so preveC simpatizirali s socijalno demokracijo. Narodno-radikalno dijaStvo 
je s tem shodom mnogb pridobilo in sme biti z njim zadovoljno. 

„Prosveta". Delovanje akademiCnega ferijalnega druStva ^Prosvete** se 
je V letoSnjih poletnih poCitnicah najbolj koncentriralo na pripravljalno delo 
za I. shod narodno-radikalnega dijaStva v Trstu. To delo je v svoji obseznosti 



Digitized by 



Google 



Stran 110. M L A D I N A Leto II. 

in mnogovrstnosti absorbiralo skoro vse moCi druStvenega odbora, da ni 
bilo mogoCe se v veliki meri peCati z drugimi vpraSanji. Podroben pregled 
jednoletnega druStvenega delovanja je podal referat tovariSa Ribnikarja 
na trzaSkem shodu in poro£i!o druStvenega tajnika tovariSa 2erjava na 
II. obCnem zboru „Prosvete", ki se je vrSll 17. septembra 1. 1. Denarno stanje 
druStva, ki je navezano !e na podpore, izkazuje deficit. Vsled tega je moral 
odbor opustiti izvr§itev marsikake dobre misli. Kljub temu se more druStve 
pona§ati z lepimi uspehi: imelo je celo vrsto javnih^ predavanj in med 
srednjeSoIci, priredilo nekaj dobro uspelih veselic, osnovalo 5 javnih Ijudskih 
knjiznic (katerim se je te dni pridruzila §esta, ki je postavljena na kirurgi£ni 
oddelek Ijubljanske bolnice), polozilo temelj druStveni knji2nici in priredilo 
vrsto pouSnih izletov v industrijalna podjetja. Zmagala je ideja Ijudskega 
knjiiniStva in predavateljstva; dijaStvo pa je tudi pokazalo, 'da je znioino 
sodelovati pri Ijudskoizobrazevalnem delu. Ideja uvesti narodni kolek v prid 
na§i Soiski druzbi se je v polni meri obnesla. Re5e se lahko, da je bila 
vsaka Prosvetina prireditev dobro premi§ljena in zato so vse imele uspeh. 
DruStvo paC tudi trpi na mnogih hibah, ki so zdruzene s tern, da je 
akademiCno in ferijalno: pomanjkanje delavcev, njih pogosta odsotnost od 
druStvene centrale in dejstvo, da more druStvo poslovati le o poCitnicah, 
so bile velike ovire. Vse to pa je premagala navduSenost, ki je druzila 
Clane v poirtvovalnem delu za skupne cilje. — Iz jednoletnega delovanja 
je razvidno, da ima druStvo preob§iren delokrog, (baharija klerikalne „Lazi- 
zveze", da hoCe v svojem delovanju zdruiiti vse slovenske pokrajine, je 
smeSna in ima kratke noge): zato je za bodoCnost priporoCati, da se 
snujejo ferijalna druStva z manjSfm delokrogom, pri katerih pa sodeluj tudi 
inteligenca. Prosvetino delo pa se bo moglo vsled tega v veCji meri 
koncentrirati na Ljubljano in nje okolico — ob jednem pa se bo mogla 
„Prosveta" pripravljati za svojo bodoCo nalogo, biti centrala slovenskih 
akademiCnih ferijalnih druStev. — V odbor so bili voljeni sledeiSi tovariSi: 
Ribnikar, predsednik; GroSelj, podpredsednik; Fettich, tajnik; LavrenCiC, 
blagajnik; A. Sodnik, knjizniCar; namestnika: Peter HoleCek in 2erjav; 
preglednika: Lah in LovSe. — Z ozirom na savanske napade na predsednika 
Ribnikarja v »Slov. Narodu* je obCni zbor soglasno sprejel sledeCo izjavo: 
• ObCni zbor »Prosvete« izjavlja, da savanski napadi, ki prihajajo iz Aurove 
pivovarne, ne morejo niti najmanj kratiti zaupanja v osebo predsednika 
A. Ribnikarja. « 

„Prosveta** je priredila dne 24. m. m. v Kamniku javno predavanje. 
Predaval je phil. Breznik o »Pre§ernu«. Proizvajale so se tudi slike s 
skioptikonom. Cisti dobiCek predavanja je namenjen v korist fondu za usta- 
novitev javne Ijudske knjiznice v Kamniku. 

Javne Ijudske knjiznice se snujejo na inicijativo dijaStva v razliCnih krajih 
po Slovenskem. Zato smemo upati, da se prihodnjo zimo znatno ponmozi 
njih dosedaj majhno Stevilo. Koristno bi bilo, da zalozi »Prosveta« ali kdo 
drugi potrebne tiskovine, da se snovateljem s tem delo olajSa in da bo 
poslovanje v knjiznicah enotnejSe. 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Stran 111. 

Za sploSno, jednako voliino pravico se je odloSno izjavilo narodno- 
radikalno dijaStvo na shodih v Trstu in v Ljubljani. Ta zahteva je tako 
sploSna, tako elementarna, da je ze veC kot navaden politi£en 
postulat, ampak obCenarodna in kulturna zahteva, za katero se mora 
boriti vsak napreden Slovenec. 

Dijaki — sokoli. Opozarjamo slovensko dijaStvo, da zahaja v vseuCi- 
li§kih mestih v kolikor mogoCe velikem Stevilu v sokolske telovadnice. CeSki 
sokoli nas sprejmejo drage volje medse in grejo slovenskemu visokoSolcu 
radi na roko. Za dijake je pri 5e§kih sokolih na Dunaju Slanarina znizana. 
Pojasnila za sprejem dajejo na§a akademiCna druStva. 

Sokolska Zveza. Znamenit korak v organizovanju slovenske mo5i je 
centralizacija sokolskih druStev. Politika pa je kvarila 1. obCni zbor >Zveze«, 
ko se je §lo za izbero staroste. Na dr. TavCarja, ki pri Ijubljanskem Sokolu 
»varuje le prostor*, se ni resno mislilo, zato je padia volitev na Ijub- 
Ijanskega podstarosto, moza delavnega in znaSajnega, dr. Ravniharja. 
Enfant terrible dr. KuSar je zahteval, da bodi starosta prista§ — liberalne 
stranke in predlagal dr. Murnika. V Murniku je, odkar se je sploh 
mislilo na >»Zvezo«, vsakdo videl naCelnika, naSega Vani5ka. Kandidatura. 
Murnikova se je. smatrala obCe kot politiCen eksperiment in se je zato od- 
klonila. Liberalna stranka niti s takim kandidatom ni zmagala. Iz Murnika 
ni govoril Sokol, ko je odklonil toplo ponudeno naCelniStvo, §e manj, ko 
dovoljuje, da »Narod« bega sokolstvo. 2e straSita »§tajerska politika* in 
»klerikalizem«. Ta stra§ila danes ne izdajo niC veC. Vsak ve, da 
je zmagovita sokolska struja bolj nevarna klerikalcem kot TavCarjevi pristaSi. 
•Zveza* bo prospevala brez njih. 

II. drz. gimnazija v Ljubljani. V drz. proraCunu za leto 1906 ni nobene 
postavke za zidanje novega gimnazijskega poslopja. Vlada misli, da traja 
potrpljenje Slovencev veCno! Ali bodo na§i poslanci k temu molcali? 

Odkritje Presernovega spomenika. SveCano, slovenskega naroda in pesnika 
dostojno se je vr§ilo odkritje Pre§ernovega spomenika. Tudi slovensko visoko- 
Solsko dijaStvo se je poklonilo skoraj polnoStevilno 10. m. m. pesniku veli- 
kanu. ^i5 ni motilo slavja, ki se ga je udele2il eel narod. Le slovenskim 
klerikalcem ni dalo mirovati. Njih glasilo ^►Slovenec* je bruhnilo polno 
posodo blata na spomenik in na pesnika, a blato je padlo nazaj, oskrunilo 
^ ni pesnika, ampak njega sramotilce. A §e ni bilo dovolj. Dvignil se je tudi 
Ijubljanski §kof JegliC, pisal je znano pismo in prav po nepotrebnem osmeSil 
pred celim izobrazenim svetom — sebe samega, slovensko duhovSCino in 
stranko, ki stoji za njim. In osmesil je s tem tudi klerikalno dijastvo, ki se 
je udelezilo odkritja in celo hotelo pouCevati napredno dijaStvo, kaj mu je 
storiti. Ce je Ijubljanskemu §kofu prav, da smeSi sebe in svoje pristaSe, nam 
bi bilo tudi, 5e bi stvar obenem ne bila zelo zalostna. Zelo zalostno je, da 
imamo pri nas §e tako omejene Ijudi, kojih duSevno obzorje ni veCje nego 
kakega gorjanskega pastirja, zalostno, da imamo Ijudi, kojih pokvarjena 
fantazija povzroCa, da se pri najnedolznejSi stvari pohujSujejo in §e najbolj 
zalostno je, da imajo ti omejeni in nenormalno razviti Ijudje pri naSem 



Digitized by 



Google 



Stran 112. 



OMLADINA 



Leto II. 



f. 



^■ 



k 



t: 



Ijudstvu §e vedno prvo besedo. Nastop klerikalcev in predvsem Skofovo 
pisnio pa nam daje povod, da se vrzemo s podvojeno silo in z zdruzenimi 
moCmi v boj proti klerikalizmu, v boj proti nevednosti in abderitstvu, da 
Sirimo luC prosvete in napredka. Ljudem, ki imajo pogum, sramotiti PreSerna, 
ni treba prizanaSati. Ti Ijudje so izdali narodne svetinje. 

Mladina je povraCilo, je ve5no resni^no povedal Ibsen. Vei kot pol 
stoletja je preteklo, kar so pokopali PreSernovo telo. Ni mu bilo zivljenje 
lahko, ampak neprestan boj; boj proti nemSki vladi Metternichovega duha, 
boj proti klerikalizmu. Mladina je povraCilo! TisoCkrat hoCe in bo po- 
vrnila PreSernu, kar nam je izkazal in kar je pretrpel. PreSeren je umrl, 
ni pa umrl njegov boj. Zadnja odredba proti dijakom kot PreSernovim 
Cestilcem kaze, da Metternichov duh §e vlada proti Slovencem, in PreSer- 
novega sodobnika in sramotilca, kanonika PavSka sta postavila JegliC in 
Ijubljanski »Slovenec« daleko v senco. Ko vstopamo svetlim umom, plame- 
neCega srca in vstrajne volje v boj proti nemStvu in klerikalizmu, vstopamo 

V sled PreSernov. Lahko psujeta oba ta stara sovraznika vsakega slovenskega 
napredka narodno dijaStvo z »otroki«. Pri§lo bo kakor elementarna sila, ne 
bodo se je izognili: Mladina je povraSilo! 

Potreba slovenskih gozdarskih tehnikov. Absolventje gozdarskega od- 
delka poljedelske visoke Sole imajo kaj lepo bodoCnost, osobito Slovenci. 
Lahko vstopijo k upravi, kjer postanejo upravniki erariCnih gozdov. Ker pa 
je teh sluzb na Slovenskem vendar le malo, je veliko bolj priporoCati vstop 

V politiCno sluibo. Pri okrajnih glavarstvih so okrajni gozdarski komi- 
sarji V X. Cinovnem razredu. Letf lahko postanejo komisarji I. razreda (IX. C. r.), 
nadkomisarji (VIII. 5. r.), gozdarski svet^iki (VII. C. r.), nadsvetniki (VL i. r.) 
in dvorni svetniki. Kdor hoCe priti v politiCno sluzbo, mora prakticirati naj- 
manj 6 mesecev pri gospodarsko - tehniCnem oddelku za regulacijo hudo- 
urnikov. V Avstriji je sedem sekcij. Kot praktikanti imajo gozdarski tehniki 
povpreCno 1850 K letne plaCe. Poslujejo ali pri sekciji, ali pa so eksponi- 
rani pri raznih regulacijah hudournikov. Njihova sluzba je menda vseskozi 
jako lepa in ima predvsem te vrline, da ni 51ovek navezan na pisarne, in 
da uziva kot samostojen §ef relativno jako veliko prostosti. Pri sekciji v 
Beljaku je dosedaj nastavljenih 15 Nemcev, 3 Slovenci in 1 Hrvat. Pomanj- 
kanje Slovencev je jako obCutno. Letos so n. pr. moraili dati v Istro trdega 
Nemca, ker niso imeli na razpolago Slovenca. Slovenca menda takoj sprejmo, 
osobito ako zna tudi laSki in hrvatski. Za bodoCnost se kaze lepa perspek- 
tiva. Gozdarski tehniki so se namreC sele leta 1872 uvedli kotdrzavni urad- 
niki. Danes Caka neSteto uradnikov in nadkomisarjev, da dosezejo 40 let in 
penzijo. Tekom osmih let se izloCi iz statusa veliko Stevilo teh »star£kov« 
in mladina bo zasedia njihova mesta. Na naSih dijakih samih je leze£e, da 
se odloCijo za gozdarske Studije in zasedejo lepa mesta, ki bi jih sicer 
uzivali tujci! /?6. 



Qblastem odgovoren Hihael 

dija§tva. 



!. — Urednik Clrll Premrl. — Izdaja cksekutiva nafodno-radikalnega 
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 



Digitized by 



Google 



KOROSKIH DIJAKOV V LJUBLJANO! 

Po zadnjem volilnem porazu, ki je zadel Slovence vkljub klerikalni 
slovensko-nem§ki zvezi, je objavil >Mir« veCji naCrt, po katerem bi 
rad strmoglavil vladajoSo nem§ko stranko. Vsako drugo politiko 
kot Sisto duhovniSko odlo£no odklanja, £es da je drugaSe vse 
zgubljeno. To je paC obupno priznanje. Ce bi se pridruzili »Mirovemu« 
mnenju, bi smatrali mi koroSko Slovenstvo ze zgubljenim, kajti narod, ki ni ve5 
sposoben vstati, ce mu ne pomaga katoii§ka cericev, tega tudi ta gotovo ne 
re§i veC. Ce ne veC, nam je obupno pisanje »Mirovo« dokaz, da je bil ves 
dosedanji trud, vstvariti na KoroSkem kaj zanesljive in delavne posvetne 
inteligence, brezuspeSen. 

In vendar ne moremo prezreti, da je zadnji dve desetletji Studiralo po 
srednjih pa tudi po visokih §olah vsako leto ve5 slovenskih dijakov iz 
KoroSke. Vsaj nekaj bi se moralo poznati. Kje so vsi ti? 

Ne moremo prikrivati da je bilo koroSko akademiSno dijaStvo zadnjih 
desetletij (z malimi izjemami, deloma tudi dana§nje dijaStvo) z narodnim 
pesimizmom tako zastrupljeno, da je bilo nesposobno delati vstrajno in 
ideaino v svojem narodu, da, bilo je tako ciniSno, da je jemalo §e drugim 
veselje. Narodne dolznosti so presojali ve£ kot materijalistiSno, iz govorjenja 
si Sul nekako zalost, da so rojeni kot Slovenci. Taki Ijudje so se izgubili 

V nemStvu, §li so za kruhom, nekateri se veC niso vrnili v domovino. In vse 
te straSne razmere v koroSkem dijaStvu, kjer bi razmeram primerno moralo 
biti najveJ^ pozrtvovalnega idealizma! Besede »smo ze izgubljeni!« in >to je 
absolutno nemogo£e« — sami izrazi, ki bi morali biti zdravim Ijudem tuji 
— ti izrazi se ponavljajo vsak hip. Zato KoroSci nimajo §e danes nobene 
narodne inteligence. 

PraviCni pa smo dovolj, da presojamo, odkod je prihajal ves ta duh 

V dijaStvo. UboStvo, nemSko Solstvo, vsa nem§ka okolica, prezlranje zaradi 
narodnosti — to vse sili trpkost v mlado du§o. Zato pa: Dajte koroSke 
srednjeSolce §tudirat v slovenska mesta, dajte jih v Ljubljano! 

Ne reCemo, da so razmere v Ljubljani idealne, a najlepSe slovensko 
dijaSko mesto je Ljubljana gotovo. Slovensko lice, slovensko obCinstvo, 
zabave, koncerti, gledi§Ce, Casopisje, knjige, slovenska uprava — vse to mora 
delovati na narodno zavest dijaka zelo ugodno. V Celovcu in Beljaku pa 
slovenskega dijaka zapostavljajo, zanicujejo in tako ubijajo ne le Solske 
oblasti, ampak tudi vsi tovariSi, vsa druzba. Nikjer nima dovolj druzabne 
zaslombel Tu se pogubi zavest, tu ni mogoCe, da se vzgoji neuklonljiv tilnik 
ponosnega Slovenca. V Ljubljani pa se more navzeti narodnega duha dovolj, 
da odhaja vedno krepak v domovino, tu ne izgubi vaje v slovenski govorici, 

8 



Digitized by 



Google _ 



Stran 114, OMLADINA Leto 11. 

tu poznava vse moraine in materijelne sile Slovenstva, ki jih more pozneje 
upotrebiti doma. 

Tu naj bi zastavila mlada podporna druStva koroSka. PrepriCani smo, 
da bi po prizadevanju koroSkih krogov priSlo v Ljubljani do druStva, ki bi 
delalo za Koroke, kateri bi tu Studirali: Vsaj za par teCajev naj bi vsak 
koroSki slovenski dijak priSel v Ljubljano! 

MIHAJLO ROSTOHAR : 

ZVEZA AKADEMICNIH FERIJALNIH DRUSTEV. 

Ferijalna druStva, ki so se ustanovila v zadnjih desetih letih po 
Slovenskem, niso prospevala v prvi vrsti zaradi tega, ker so bila 
zasnovana na plitvih na5elih. §e-le ko je zavladal med slovensko 
mladino demokrati5en, napreden duh, za5elo je dijaStvo iivahno 
delovati potom ferijalnih druStev. 

Tezavno je poljudno delovanje, vzlasti ako je hoCeS vestno in s pridom 
izvrSevati; zato se je kaj kmalu utrdilo prepricanje, da je treba ustanavljati 
ferijalna druStva z manj§imi delokrogi. V tem smislu se je izrekel tudi 
narodno-radikalni shod v Trstu. Nikakor ne nasprotujem omenjeni resoluciji, 
ako govorim na tem mestu za zvezo ferijalnih druStev. Potegujem pa se za 
njo zaradi tega, ker sem uverjen, da bi bila ta zveza velikega narodnega 
kulturnega pomena. — Sedaj imamo Stiri ferijalna druStva, ki so zasnovana 

V smotru narodne prosvete: »Adrijo«, >Bodo5nost« *Korotan< in »Prosveto«. 
Vendar delujete izmed teh le »Adrija« in »Prosveta«, doCim delovanje 
»Bodo5nosti« in *Korotana« kar ne more prekoraCiti sklicevanja letnega 
ob£nega zbora*), in to zaradi tega, ker nima dovolj delavnih in izveibanih moCij. 

V zvezi s »Prosveto« in »Adrijo« pa bi si ti druStvi brez dvoma okrepili 
in bi postali nositelja narodne kulture med koroSkim in Stajerskim Ijudstvom. 

V ferijalnih druStvih je dija§tvo organizovano po krajevnih momentih, 
ne po dejanskih socijalnih razmerah, kakorgne so ravno v tistih krajih. 
Evidentno je, da mora biti delovanje umerjeno po socijalnih razmerah. Le-te 
pa so V posameznih slovenskih pokrajinah precej razliCne. Kljub temu je 
n. pr. V »Prosveti« organizovano kranjsko, v »Adriji« primorsko dijaStvo itd. 
Posledica tega je, da imajo druStva latentne moCi, katerih ne morejo vporabljati 

V podroCju svojega delokroga, doCim bi jih na pravem mestu lahko z naj- 
boljSim vspehom vporabila. Da se tem nedostatkom odpomore, zasnuje naj 
se zveza ferijalnih dru§tev, ki bo skrbela, da dobi vsaka moC svoj 
primeren delokrog. Naj bi bila omenjena zveza osredotoCenje vseh delavnih 
moCi V dosego vzvisenih smotrov; naj bi bila prva vseslovenska organizacija 
narodno-kulturnega dela! 

Op. ured.: Razmere v >BodoCnosti« so se izza zadnjega oWnega zbora izboljSale. 



Digitized by 



Google 



Leto 11. 



OMLADINA 



Strati 115. 



K. + L. 



STATISTIKA URADNISTVA NA SLOVENSKEM 

OZEMLJU. (ABSOLVENTI VISOKIH §0L.) 

B. STAJERSKO. 

CENTRALNI URADI IN URADI NA SPODNJEM STAJERSKEM. 



J u risti 



v4. Sodnijski uradnikL 

Nadsodl^Ce v Gradcu: 

Predsednik , , . , 

Podpretlsednik 

DeicJnosodnt nndsvetniki 

Sodnijski Lijniki 

Adjunktj . , . 

Okroino sodiSfe v Marlboru tn v njegovo 
podro^je spadaj€£a okrajna 6odlS£a : 

Predsednik 

Deielnosodtii svetniki .,,,.,., 

Okrajni sodniki 

Sodnijski tajniki 

Adjunkti 

Avskultanti 

Dr^avni pravdtuk . : . . , 

DrJaviie^a pravduika narnestniki .... 

Okro^no sodJ^Ce v Cef ju in v njegovo podrof je 
spadajofa okrajna sodiSfa: 

Predsednik 

Deielnosodni sveiniki 

Okrajni sodntki .......«** 

Sodnijski tajniki 

Adjunkti .'........,*.. 

Avskultanti ..,.,,. 

Pravni praktikanti , 

Driavnl pravdnik 

Dri^avnega pravdnika namestniki . . > . 



>) Em mesto ni zasedcno. 



I 
I 

141) 
4 
6 



260 



58 



57 









u 






c 






Ol 


u 




> 


E 


f 


flj 


OJ 


U> 


Z 


<J 



■s 



14 



1 
1 

12 
4 
5 



23 



I 

9 
3 
4 

16 
6 
1 
2 



42 



1 

10 
1 
2 
11 
6 
2 
1 
2 



20 36 



— - 1 



ar 



Digitized by 



Google 



Stran il6. 



OMLADINA 



Leto II. 



Juristi 


CO 

0. 

3 

CO 


% 


c75 



1 




.3 


1 

f 

c 

CQ 
N 


VISje dohodarinsko sodiSSe za Stajersko, 
Kranjsko in KoroSko: 

• Deiclnosodni riadsvetniki 

Finan^ni nadsvetniki 

Finaneni svetniki 


50 

3 

2 


1 


4 
3 
2 


— 


— 


— 


Vseh sodnih uradnikov je . . . 


10 


1 


9 


— 


— • 


— 


146 


36 


106 


— 


— 


3 


B. Politieni uradniki. 

Namestni§tvo v Gradcu: 

Namestnik 


1 
1 
1 

10 
3 
5 
1 

10 
2 

15 


— 


1 
1 
1 

10 
3 
5 
1 

10 
2 

15 


— 




— 


Podpredsednik namestniStva 

Dvorni svetnik 


Namestni§tva svetniki ........ 

Okrajni glavarji (pri namestniStvu) . . . 

Namestni§ki tajniki 

ViSji okrajni komisarji 

Okrajni komisarji 


( Koncipisti 

* Konceptni praktikanti 


{ Okrajnaglavarstvana Spodfijem Stajerskem : 
Namestni§ki svetniki (kot vodje okr. glav.) 
Okrajni glavarji 


49 

2 
5-) 

1 
4 
10 
3 
4 


1 

1 


49 

2 
4 
1 
4 
10 
2 
3 


— 


— 


— 


NamestniSki tajnik (kot vodja okr. glav.) 

ViSji okrajni komisarji 

Okrajni komisarji 


Koncipisti 

Konceptni praktikanti ......... 


Skupaj . . 


29 


2 


26 


— 


— 


— 


78-) 


2 


75 


— 


— 


— 


C Finanina sluzba. 

rinan^np deielno ravnateljstvo v Gradcu: 

Ravnatelj 

ViSji finanCni svetniki 

FinanCni svetniki 


1 

4») 

40 
5 
1 
3 

1 
6 
3 


— 


1 
4 
4 
5 
1 

3 
1 
6 
3 


— 


— 


— 


Finanini tajniki 


Finanine straie vi§ji nadzornik .... 
FinanCni komisarji 


— — 


DavCni nadzornik '. . . . 


Koncipisti 


— 




Konceptni praktikanti 


— — 


Odnos . . 


28 





|28|- 


— 1 


') Dciclnosodni nadsvetniki so v§teti tudi pri oddeiku »Na 
|l mesto jp prazno. - 3; in 4) Xrjje in dva so vSteti pri viSjem dohodar 


dsodiSee* tcdaj dvakrat. - «^ Eno 
inskem 8odi§5u. H 



Digitized by 



Google 



Leto II. 



OMLADINA 



Stran 117. 



Juristi 


I 

C/5 








2 


"33 

C 

s 


Prenos . . 
Pinan^no okrajno ravnateljstvo v Mariboru: 
Po drugih krajih na Spodnjem Stajerskem: 


28 

14 

8 


1 


28 

13 

8 


— 


— 


1 


Skupaj . . 


50 


1 


49 


1 


— 


C. C. kr. poStno in brzojavno ravnateljstvo za 
Stajersko in KoroSko: 

NaCelnik 

ViSji poStni svetniki 

PoStni svetniki 


1 
2 
6 
1 
8 
2 
2 
10 
5 


1 

2 


1 
1 
i 

1 
1 
6 
1 
8 
2 
2 
9 
3 


1 


— 


— 


PoStni nadzornik . 


PoStni tajniki 

ViSji poStni komisarji 

PoStni komisarii 


PoStni koncioisti 


Po§tni konceptni praktikanti 


Skupaj . . 


37 


3 


33 


1 


— 


— 


D. Advokatura. 

Odvetniki 


46 
17 


25 
12 


21 
4 


— 


— 


1 


Odvetni§ki kandidati 


Skupaj . . 


63 


37 


25 


— 


— 


1 


E. Notarijat. 

Notarji 

Notarski kandidati 


23«) 
9 


12 
8 


10 
1 


— 


— 


— 


Skupaj . . 


32 


20 


11 


— 


— 


— 


F. Dezelna sluzba. 

Deielni sekretarijat : 

Ravnatelj deielne pisarne 

Deielni tainiki 


1 

7 

• 1 

2 


— 


1 
7 
1 
2 


— 


— 


— 


Deielni koncioist 


Deielni statistieni urad 


Skupaj . . 


11 


— 


11 


— 


— 


— 


Cr iCfiniiinfllna ^luzha 


3 


— 


3 


— 


— 


— 






1 


•) Eno mesto je prazno. 


1 



Digitized by 



Google 



Stran 118. 



OMLADINA 



Leto n. 



1 



Zdravniki 



C/3 









Sanitetni oddelek pri namestniStvu . . . 

De2elni sanitetni svet 

Vi§ji okrajni zdravniki 

Okrajni zdravniki 

Sanitetni asistenti 

Distriktni zdravniki 

Zdravniki na deielnih bolnicah (na Spod.Staj.) 

KopaliS^ni zdvavniki 

C. kr. nidarski zdravniki 

2elezni§ki zdravniki 

Mestni in ob^inski zdravniki 

Privatni zdravniki . 

Skupaj . . 



6 
100 

2 

4 

1 
39 

7 
80 
30 

2 

9 
33 



17 



6 
10 
2 
4 
1 

17 
7 
8 
3 
2 
7 
19 



121 



30 83 6 



Zivinozdravniki. 

V driavni sluibi 

V deielni sluibi 

V komunalni sluibi 

Skupaj 



24 



10 



Inzenerji. 



Pri namestnitvu v Gradcu: 

Vi§ji stavbeni svetniki 

Stavbeni svetniki 

Nadin2erji 

Inienerji 

Stavbeni adjunkti 

Pri politi^nih oblastih na Spod. Stajerskem: 

Stavbeni svetniki 

Nadinienerji 

Inienerji 

Stavbeni adjunkt 

Deielni stavbinski urad: 

Stavbeni ravnatelj 

Stavbeni svetniki 

Nadinienirji 

Inienerji I. razreda 

Inienerji 11. razreda 

Pomoini inienerji 

Deielni ielezniSki urad 



2 
2 
60 
5 
4 

1 
2 
4 

1 

1 
2 
6 
5 
5 
7 
2 



- 2 

- 2 

- I 6 

- ! 5 

- I 4 



6 ' ~ 

4| 1 

5 I - 

7 - 

2 ; - 



Odnos . 



55 



- I 54 I ; - — 



») Dva sta v§teta tiidl pri sanitetnem oddciku namestnistva. — *■') Eden jc v§tct pri tJistriktriih 
zdravnikih. — 3) Dva sta provizori^na nadsvetnika. 



Digitized by 



Google 



Leto II. 



OMLADINA 



Stran 119. 



Inzenerji 


3 
C/3 




•5 

B 

Z 


k5 


2 


*> 

II 


Prenos . . 

TehnUni oddelek poStnega ravnateljstva : 

ViSji stavbeni svetnik 

Stavbeni svetniki 


55 

!•) 

2 

3 

5 

1 


— 


54 

2 
3 
5 
1 


1 


— 


— 


Vi§ji stavbeni komisarji 

Stavbeni komisarji 

Privatnl in2enerji 


Skupaj . . 


67 


— 


65 


1 


- 


— 


Geodeti. 

V driavni sluibi 


6 
4 


1 


4 
4 


1 





1 


Privatnl geometri 


Skupaj . . 


10 


1 


8 


1 


— 


— 


Agronomi. 

V deielni sluibl (brez uCiteljev na deielnih 
kmetijskih Solah) 


5 




5 










Rudarski uradniki. 

C. kr. rudniSko ravnateljstvo v Celju . . . 


3 


1 


2 


— 


— 


— 



Statistlka uradniStva na Stajerskem ni tako enostavna, kakor na Kranj- 
skem, kjer pride v poStev cela dezela. V predstojeCi tabeli so obsezeni 
centralni uradi, v katerih podroCje spada cela dezela ali celo veCje 
ozemtje, in pa uradi na Slovenskem Stajerskem. Ti slednji so se 
upoStevali na teritoriju, ki ga obsegata mariborsko in celjsko okrozno 
sodiSCe, to je: okrajna glavarstva Celje (s poIitiCno ekspozituro v Mozirju), 
Brezice, Konjice, Slovenji Gradec, Maribor, Ptuj, Ljutomer. Na§a statistika 
torej ne obsega natanCno celega ozemlja, kjer prebivajo Slovene!: Uradna 
statistika namre£ izkazuje v politiSnem okraju Lipnica 3841, v politic^nem 
okraju Radgona 3640, v Gradcu 1682 Slovencev in ni mi trcba omenjati, 
da je V resnici njihovo Stevilo v teh krajih neprimerno veCje. Toda ti okraji 
veljajo oficijeino za popolnoma nemSke, slovenskega uradnika v njih ni; 
saj je celo uCiteljstvo in duhovSfina nem§ka. Stevilo Slovencev pa se od 
leta do leta krCi, ker nimajo nobene opore. 



Digitized by 



Google 



Stran 120. O M L A D I N A Leto II. 

^tevilke na§e statistike nam kazejo prav zalostno sliko. Ce odStejetno 
advokaturo in notarijat in morda §e sodnijo, je kolona »SIovenci« malone 
prazna. Gotovo zadene krivda tudi vladni sistem, toda popolnoma ne, kajti 
slovenskih uradnikov v resnici primanjkuje. Ni se mi treba spuSCati v po- 
drobnosti, Stevilke govorijo. Povdarjam le, da bi morali Slovenci na Stajerskem 
preplaviti urade vseh strok; le na ta na6n se bo mogla omejiti »nem§ka 
posest«. 

GILBERT POTRATO: 

UCIMO SE ITALIJANSKI. 

TrzaSki shod narodno-radikalnega ^dijaStva je prlznal potrebo u^enja 
italijan§£ine za slovenskega razumnika, posebno pa akademika, ki se 
misli koliCkaj posvetiti javnemu delovanju v slovanskem Primorju in 
posebno v Trstu. 

tem nekaj besed. 

ObCe priznana je potreba znanja tujih jezikov. Veliki 
kulturni narodi potrebujejo tujih jezikov, ker se kultura enega naroda vedno 
izpopolnjuje s kulturo drugih, potrebujejo jih mali narodi. Malim so jeziki 
sosednih narodov bojna sredstva. 

^ Umeti in korenito poznati jezik svojih nasprotnikov je^ jeden temeljnih 
pogojev uspeSne borbe za n^rodni obstanek. 

Slovenci smo v novejSi dobi vsled socijalnih in kulturnih razmer pri- 
siljeni, da razumemd in govorimo tri jezike: svoj domaCi slovenski in jezika 
naSih narodnih nasprotnikov na severu in jugu: nemSdino in italijanSCino. 

Za sloven§£ino skrbimo sami, za nem§(ino ze skrbi 
vlada in za italijanSSino nihi^e. 

Vprasa se, je-li res potrebno znanje italijanSCine. Opazovalcu slovenskega 
javnega zivljenja se predoCita takoj dva momenta. Le-to se je v zadnjih 
desetletjih poraznovrstilo in poglobilo. Za to najdemo dosti dokazov. Vidimo 
Ijudi, ki bi se pred tridesetimi leti zgubili, ki so pa bili rojeni v sreCnem 
Casu, ko so se na vseh krajih in koncih po §irni domovini jeli ustanavljati 
denarni zavodi, posojilnice. Ustvarili so si eksistenco, ki ni pravzaprav 
primerna njihovim Studijam. Zaznamovati moramo dejstvo: 

Privatna slu2ba je postala tudi pri nas priblizno enako- 
vredna drzavni. 

V tem lezi napredek. A pri tem ne ostane. Zavodi, ne vsi sicer, se 
vekSajo, Sirijo svoj delokrog in potrebujejo vedno ob(^utneje Ijudi Sirnega 
duSevnega obzorja, vsestranskega osobito jezikovnega znanja, hladnega 
in treznega kalkila, lastne inicijative, potrebujejo viSje in nadzorne organe. 

In takih Ijudi nam manjka, Ijudi z jezikovnim znanjem. 



Digitized by 



Google 



Leto IL OMLADINA Stran 121. 

Kot reCeno nam je jezik na§ih narodnih nasprotnikov bojno sredstvo. 
Slovenski akadetniki naj se uSe italijan§£ine iz zgolj praktiSnih ozirov. 

V Trstu in v Primorju rabimo zavedne narodne inteligence. Treba nam 
je narodnih delavcev. Kruha je v izobilju. Ne samo drzavna sluzba je odprta 
zmoznim, tudi pri trgovini, zavodih in privatnih podjetjih so prosta mesta, 
katera bi zadostno kvalificirani in ob£e zmozni Slovene! lahko zasedli. 

VpraSa se le §e, kako naj se uSimo italijanski? U£imo se italijanS^ine 
privatno, kar je posebno lahko za one, ki so se u^ili v gimnaziji latin^Sine* 
UCimo se, rekel bi, nekako mimogrede, igraje. Slovnica je za zaCetek skoro 
vsaka dobra. Imamo dve slovenski in eel kup nemSkih. Naui^e se temeljni 
pojmi, glagol, nepravilno spreganje, prepozicije, adverbi in osnovni pojmi 
sintakse in majhen, kakih tisoS do petnajststo besed obsegajo£ besedni 
zaklad. S ' tem kapitalom, katerega se z lahkim trudom pridobi v dveh 
mesecih, se zida naprej in zida na drug nai^in, kot je bilo to do sedaj 
ve£inoma v navadi. UCenje jezika, ki se govori v na§i neposredni blizini, 
mora biti v vednem stiku z zivljenjem. 

Duhovit, koristen in obenem najmodernejSim prineipom vzgojeslovja 
odgovarjajoC naCin uCenja, ki je posebno v rabi v Severn! Ameriki, je ta, da 
se vzame slikani abecednik za Ijudske Sole in se sega vedno viSje in (ako 
ponov! V tujem jeziku proces elementarnega pouka. Glede italijanSiine bi 
se dalo to za majhen denar uresniCiti, posebno ker grejo te knjige lahko iz roke 

V roko. UCenje bod! v vednem stiku z vsakdanjim zivljenjem 

ObCeznano je, da znajo Ijudje, ki so se uCil! tujih jezikov dostikrat 
nenavadne brezpomembne besede, doCim ne vejo izraza za najnavadnejse 
stvari v zivljenju, ki se rabijo najbolj in brez katerih se sploh ne more shajati. 

Temu je lahko priti v okom na gori oznaCeni naCin in s tem, da je 
udenje v vedni stiki z zivljenjem. Zadostnega gradiva temu nudijo Casopisi 
in promet. Kdor se u5i italijanSCine in vzame v roko Casopis, naj ne zaCne 
in kon£a pri podlistku svojega ditanja. Nit! v podlistku, niti v novieah, ali 

V kakih razpravah ne najde vseh onih prepotrebnih izrazov, temveC drugod: 

V trznih poro5!l!h, naznanilih, inseratih, odgovorih uredni§tva itd. 

Paralelno s tem se priCne s Citanjem lepih lehkoumljivih proizvodov. 

In tu bi svetoval vsakemu, naj za£ne s slavnim umotvorom Silvija 

Pellica: »Le mie prigioni«, k! je kakor nalasd ustvarjen da uvede zaCetnika 

V italijansko literaturo. Slede naj knjige razliSne vsebine. 

Na ta naCin je ustvarjen fond. Popolnost prinesejo poznejSe zivljenske 
razmere. 

Resnica obCe priznana je, da ima posebno Slovenec neko infernaino 
sposobnost, nauCiti se v najkrajSem Casu tujega jezika. S posebno virtuoz- 
nostjo se zna vtopiti v duha dotiCnega naroda, prilagoditi se tujim razmeram. 
To nam je bilo do sedaj v pogubo. Nista bili vedno kuga in vojna, ki sta 
krSili meje slovenskega ozemlja, niti ni bila majhna odporna sila. Bile so 
marveC navedene sposobnosti. Bile so nam v pogubo, ker je manjkalo cuta 
celokupnosti, narodne zavesti in do najnovej§ega Casa elementarnega pouka 

V domaCem jeziku in poznavanja njega krasote in moCi. §li so Ijudje in 
se zgubili. 



Digitized by 



Google 



Slran 122. M L A D I N A Leto II. 

Kar nam je bilo do sedaj v pogubo, naj nam bosedaj 

V r e 5 i t e V. 

Poziiavanje jezikov in hitro prilagodenje razmeram, daje nasemu na- 
I rascajoceniLi razumniStvu neprecenljivo orozje v roke, s katerim lahko uspeSno 

' tekmujejo na obmejnih in za narodni obstanek velevaznih krajih in posto- 

jankah. Leto na leto bi lahko poSiljali ijudi z omenjenim znanjem, katerim 

bi se obetala ondi na jugu boljsa bodoCnost, sijajnej§a eksistenca, kakor 
% bi si ]o mogli pri vsej nadarjenosti in pridnosti kedarkoli priboriti doma. 

F Javno delovanje vsakega razumnika ima v onih krajih 

it a priori §irgo bazo. V tesni zvezi s tern so sposobnosti posamnika 

in vstrajnost pri delu. 
. Da se z izpolnitvijo gori navedenih nasvetov znatno priblizamo fej 

p kakovosti je jasno, 

GREGOR 2ERJAV: 

OB DVAJSETLETNICI „DRUZBE SV. CIRILA 

IN METODA". 

II. 

Vprvem clanku sem se potrudil dokazati, da je »Druzba sv. Cirila in 
Metoda^ glavna organizacija slovenske kulturne samopomoCi in da 
se kot taka ne bi smela podrejevati nobeni izven naroda stoje£!i 
poUtii^ni sili in se tudi ne klanjati avstrijski dinastiji. 
Danes se ho2em pet^ati z drugim vaznim vpraSanjem, ki mu tudi treba 
jasnosli in odkritih besed. V mislih imam njeno staliSCe do slovenskih 
strank* Z zalostjo opazam, da moCan del slovenskega razumniStva danes 
gleda na i^Dru^bo* z neko nezaupnostjo. PriSli smo do tega, da se upa nad 
»Druzbo< stresati zabavljice vsakdo, in naj so mu razmere v njej tudi 
popolnoma neznane. £e odstejem vse tiste, ki so iz kateregakoli maio- 
plemenitega momenta ta hip protivniki »Druzbe sv. Cirila in Metoda*, vendar 
ostane §e veliko Stevilo nezaupnezev, ki izpodjedajo z utemeljenimi in ne- 
utemeljenimi pomisleki tla pozrtvovalnemu idealizmu. OCitki so navadno 
kriviSni, Olavnih hib Druzbe« t. j. pomanjkanja jasnega akcijskega 
na£rta za narodno Solsko delo v eksponiranih krajih in dejstva, 
da danes zivi le central a, — udi-podruznice pa ne izpolnjujejo dovoij 
svoje naloge — itak skoro nihCe niti ne vidi, §olske sestre so popularno 
sporno vprasanje. Ne glede na to, da bi doslej in §e danes bilo »Druzbi- 
nemogoi^e vzdrzevati posvetno uciteljstvo, kar bi gotovo bilo zelo koristno, 
— ne glede na to, da torej treba '>Druzbi« podvojiti dohodke, da bo mogla 
izvrSiti na^rt, ki ga je ze vsprejela vzadnjem Casu, ko se je odlocila 
zasnovati penzijski fond za svoje uCiteljstvo, — je vpra§anje 



Digitized by 



Google 



Leto n. OMLADINA Stran 123. 

solskih sester vazno, ker se za njim skriva vpraSanje stali§£a »Druzbinega« 
do strank. 

»Druzba« je vseslovenska in nad strankami! — Vstopim takoj 
in medias res k spornemu jabolku — k notranji uravnavi Solstva. Ko se 
je »Druzba sv. Cirila in Metoda* osnovala, je bilo vse Slovenstvo oficijelno 
(menda le oficijelno) zavzeto ne samo za narodno Solstvo (to je tedaj 
pomenilo le zahtevo slovenskega uCnega jezika), ampak tudi za 
konfesijonalno solo. Tedanja politicna konstelacija je silila Slovence 
V klerikalno-slovanski tabor, pod zahtevo konfesijonalne Sole se je ponekod 
skrival nacijonalni ali dezelno-avtonomistiCni interes, na Slovenskem pa je 
vladala §e sloga, ker tedaj teznje klerikalizma niso §e bile praktiCno znane 
— zato se ni tedaj nihCe protivil narodnemu in konfesijonalnemu temelju 
*Druzbe«. »Slovenski Narod* je dal inicijativo ustanovitvi take »Druzbe«, 
TavCar in Hribar sta podpisovala pozive, v katerih se je zahtevalo konfesi- 
jonalno Solo! Izza ustanovitve je narod napredoval in Cisto drugo je danes 
stalisCe napram vpraSanju takozvane verske Sole, t. j. Sole, v kateri preveva 
pouk V vseh predmetih »katoliSki« duh, tedaj sistem, ki ho£e spraviti Solo, 
ves pouk V njej in uCiteljstvo pod vpliv in nadzorstvo cerkvenih oblastnij, 
sola, V kateri je mladina izroCena klerikalizmu. 

Danes inteligenca in to posebno mlajSa inteligenca, ki nasprotuje 
liberalni stranki, v tem pogledu ne pozna nobenih kompromisov, 
ampak odklanja versko Solo, ki je sedaj le Se politiSna zahteva jedne 
stran ke na Slovenskem, klerikalizma, ki bi rad zavzel Sole in z njo mladino. 

Vseslovensko staliSCe je danes Cisto drugo kot pred 20 leti. Ce hoCe 
biti »Druzba« zvesta svojemu naCelu, da se ogiblje strankarstvu mora upo- 
Stevati to premembo. Ona zahteva po takozvani verski Soli tedaj odpade, 
ker brani danaSnje vseslovensko staliSCe, da bi jedna stranka osvo- 
jila solo. 

Danes nimamo narod ne Sole. Drzava urejuje Solske naCrte, dezelni 
Solski sveti niso pri nas organizovani nacijonalno. Narodni Soli bistvo ni le 
materinski uCni jezik, v njej se goji Ijubezen do druzbe, ki ji uCenci pri- 
padajo, goji se Ijubezen do njihovega naroda, goji se narodna kultura. Duh, 
ki preveva Solstvo, ki ga urejuje kulturno avtonomen narod, ta duh naj 
vlada V Solah Solske druzbe. 

Da resumiram: Ker zivi in napreduje »Druzba sv. Cirila in 
Metoda* z narodom, ki mu sluzi, zato se ne more nihCe skli- 
cevati na duh in razmere, ki so vladale pred tolikoi ntoliko 
leti V vseslovenskem javnem mnenju in »Druzbi. « Vseslo- 
vensko staliSCe je danes Sola svobodna cerkvenega upliva! 
PaC pa Je ostalo jedro: narodni boj je izzval ustanovitev »Druzbe», ne 
verski, narodno jedro ostane. 1 njim stoji in pade »Druzba sv. Cirila 
in Metoda.« Iz dela za »Druzbo* ni izkljucen nihCe, kdor priznava zahtevo 
po narodnem Solstvu. Kdor jo odklanja, ta se izkljuCuje sam iz nje. 

»Druzbe sv. Cirila in Metoda* razvoj gre torej, Ce ostanejo njeni 
voditeiji dosledni Vseslovenci, v smeri, ki ni prijazna instituciji samostanov 



Digitized by 



Google 



Stran 124. M L A D I N A Leto II. 

in Solskih sester. Na njihovo mesto stopi posvetno uCiteljstvo. Zato pa treba, 
da podpiramo »Druzbo« z vsemi silami zaupajoC, da njeni krmarji ne prezro 
smeri vseslovenskega vetra. Prav dober je si stem, ki vlada danes, da se 
kliCe V vodstvo zaupnike stran k in zaupnike pokrajin. Slednji so ali 
bolje receno: bi morali biti nekaki specijalisti, organizatorji, nadzorniki 
obmejnih pokrajin, katerim pripadajo, prvi pa skrbe politii!nini strankam za 
jamstvo, da prista§i z lahkim srcem morejo podpirati vseslovensko dru^bo. 
Mjslim, da je bila doslej tudi taktiSna napaka, da se je o namenih 
»Druzbe» premalo pisalo, samo akademicna bodrila ne zado§5ajo in ne zani- 
majo obCinstvo dovolj, druStvenik se ne iuti Slanom prevazne organizacije, 
ampak le plaCnikom udnine. Zato si bom drugiC dovolil obdelovati organi- 
zacijo »Druibe« samo. 

LISTEK. 

Akademiino tehni£no druStvo ,Jabor'' je priSelo v III. tei^aju svojega 
obstanka delovanje z novimi moJ!mi. — Koliko ugleda si je pridobilo po- 
sebno pri dijaskem nara§Caju, se razvidi iz Stevila Clanov, ki so se vpisali 

V »Tabor« namreC 66, to je priblizno polovica vseh graSkih slovenskih 
akademikov je Taborjanov. — 21. oktt)bra je bil prvoletniSki veCer, 
ki je prekrasno yspel. — Stvarni in navduSeni govori, ubrano petje, dali 
so celi prireditvi slavnosten znaCaj, in stari ter mladi Taborjani so v pri- 
srCnem soglasju kazali navduSenost za druStvo, v katerem jih zdruzujejo 
skupne ideje in prepriCanje. Na prav slovesen naCin je sprejelo na 1. obCnem 
zboru 25. oktobra 1. 1. 25 novih Clanov druStvene znake. — Bil je lep prizor, 
ko so novi Clani prviC z druStveno trobojnico obetali Taboru zvestobo in 
je po prostrani dvorani zadonela pesem «Geslo Taborjansko.« Novi odbor, 
ki se je izbral na obCnem zboru, je prevzel agende in druStveno zivljenje 
se ie lepo razvija. — Pevski klub pod vodstvom tovariSa pliil. BeraniCa 
je ze priCel redne vaje. — Izobrazevalni klub, kateremu je naCelnik 
tovari§ phil. Vesenjak, je izdelal eel program predavanj, ki naj nudijo Clanom 
predvsem socijologke in narodno gospodarske izobrazbe. — Njegova naloga 
bo tudi, da se, Ce mogoCe obnovijo »ljudska predavanja,* skrbeti hoCe za 
primerne pouCne izlete itd. — V kratkem se ustanovi »telovadni klub«, ki 
hoCe skrbeti tudi za primerno telesno izobrazbo svojih Clanov. — DruStvo 

V vsakem oziru napreduje, po Stevilu Clanov je prvo in vladujoCe med 
graSkimi slovenskimi akademiki po svojem delovanju pa utemeljejuje vedno 
lepSe upraviCenost narodnoradikalnih idej in s tem upravi5enost svojega 
obstanka. 

Akademi£no tehnfeno drustvo ,Jabor" v Gradcu si je izvolilo na svojem 
I. rednem obCnem zboru dne 25.vinotoka slede5i odbor; predsednik phil. Ivan 
PrekorSek, podpredsednik iur. Franjo Lipoid, tajnik iur. Josip PuCnik 



Digitized by 



Google 



Leto IL OMLADINA Stran 125. 

blagajnik iur. Hugon RobiC, knjizniCarphil.Jos. Glonar, gospodarphil. Janko 
Lesko§ek, namestnika: iur. Herbert Kartin in med. Mirko CerniC; pre- 
gledniki iur. Albert Kramer, phil. Bazilij Mirk in tehnik Anton Bojec. 
DruStvo §teje danes 66 Clanov. 

Akademiino druStvo „Slovenija** na Dunaju si je izvolilo na svojem 
I. rednem obCnem zboru dne 20. vinotoka sledeCi odbor: predsednik phil. 
Lov§6, podpredsednik phil. Mravljak ml., tajnik iur. Fettich, blagajnik 
iur. Jelenc, knjizniCar phil. Cimperman, arhivar phil. HoleCek, go- 
spodar iur. Leskovec; namestnika iur. BonCina in vet. LesniCar ; pre- 
gledniki dr. Pivko, phil. Breznik in med. Keel. 

AkademiCno dniStvo „SIovenija*' priredi dne S.svec^ana 1906 v proslavo 
TOletnice svojega Sastnega Clana Josipa Stritarja akademijo. 

Izobrazevaino delo „Sloveiiije'' se je priSelo. Nai^elniki izobrazevalnega 
kluba so tov. Breznik, Fettich in Premrl. CeSCino pouCuje tov. dr. Pivko. 
Pevskemu klubu naCeluje tov. Badiura. Po moznosti se osnujeta §e kluba 
za slovensko in nemSko stenografijo. Doslej so se vrSila sledeCa predavanja: 
med. Kobal je imel ciklus treh predavanj >o spolnih boleznih,« iur. 
Jakli£ pa je predaval >o sploSni in enaki volilni pravici.« 

DijaSko umetniSko druStvo ^Vesna'' se spremeni, kakor Sujemo, v 
sploSno slovensko umetniSko druStvo. 

Srbsko akademiCno drustvo „Zora'' na Dunaju. Kakor znano, se zbira 
srbska akademiSna mladina na Dunaju v druStvu »Zora.« To druStvo je do 
letoSnjega leta smatralo za svojo glavno nalogo zabavo svojih Clanov. Na 
prvem letoSnjem obCnem zboru pa je novoizvoljeni predsednik v svojem 
programskem govoru izjavil, da se hoCe druStvo tekom letoSnjega leta 
reformirati in delovati v smislu slovenijanskega programa; zato hoCejo samo- 
izobra^evalno delo med Clani organizovati in osnovati v ta namen ve5 
klubov. — Nas more ta korak srbske akademiCne mladine na Dunaju le 
veseliti in zeleti resnemu namenu najboljSih uspehov. — Kaj pa »Zvonimir?« 

Ljudska knjiznica in iitalnica v Postojni. Dne 1. listopada se je otvorila 
V Postojni javna Citalnica. Do tega koraka je pripomogla »Notranjska 
posoji]nica« in pozrtvovalnost trzanov. le danes je Sitalnici na razpolago 
nad 20 Casopisov. Postojna je stopila s tem korakom vsem slovenskim 
obCinam na Celo. V kratkem se bo istotam s sodelovanjem »Prosvete« 
ustanovila in otvorila tudi javna ljudska knjznica. 

Gmotni polozaj jfraSkih slovenskih dijakov je letos sploSno slabSi od 
preteklega leta. — Piscu teh vrst so znani akademiki, ki z 10, reci desetimi 
goldinarji zivotarijo — in pri tem naj Studirajo! V Trstu smo dognali eksi- 
stenCni minimum za Gradec na 45 kron — ali naj nam dokazejo ti siromaki, 
da smo se — za 25 kron zmotili. VzpriCo takih dejstev bi paC morali slo- 
venski rodoljubi se spomniti naSih podpornih druStev, ne pozabili bi naj 
na nje posebno tisti, ki so za Casa dijaSkih let ziveli od podpor, danes pa 
sedijo V varnem zavetju; vsak dar je »podpornemu druStvu za slovenske 
visokoSolce* (adresa gosp. dr. Benj. Ipavic, Gradec, Karl Ludwigring) dobro- 
doSel. — Apeliramo na slovensko javnost: dajte kruha sinovom! — a.— 



Digitized by 



Google 



Stran 126. OMLADINA Leto 11. 

ObSni zbor podpornega droStva za slovenske visokoSolce na Dunaju 

bode V torek 14. novembra t. I. ob sestih zveCer v dvorani »Slovanske 
Besede,* Dunaj, I. Fleischmarkt 16 (vhod Drachengasse 3). Dru§tvo je 
letos podpiralo nad sto revnih vseuCiliSCnikov. Sredstva so pa zelo 
skromna. Zato prosi odbor najuljudneje, da, kdor le koliCkaj more, 
priteCe druStvu na pomoC. Vsako darilo bode hvalezno sprejel 
druStveni blagajnik gospod dr. Klement Seshun, dvorni in sodni od- 
vetnik na Dunaju, I. Singerstrasse 7. 

Napredek nemSkih dijakov. Redkokdaj je sli§ati, da bi se nem§ki burSi 
brigali tudi §e za kaj drugega, kot za »knajpanje.« 26. vinotoka se je izvrSil 
CudeJ, ki naj zanima in bodri tudi naSe dijaStvo. V Ljubnu so imeli burSi 
z nemSko intelegenci prijateljski sestanek. Inzener Strohnieier je govoril ob 
tej priliki: >0 poljudnem drobnem delu obrambnih druStev in sodelovanja 
akademi5ne m]adine.« Po njegovih izvajanjih je najve^ nem§ka akade- 
mi^na mladina kriva, da so obrambna druStva v zalostnem polozaju; kajti 
burSi ne izvrSujejo svoje dolznosti, da bi polnoStevilno in pozrtvovalno 
sodelovali pri obrambnih druStev. Govornik kaze na nastale kaste med 
dija§tvom in na pomanjkanje demokratskega duha, ki je prva ovira napredka 
pri popularnem delu. Inzener Strohmeier je mnenja, da je vzrok in poCetek 
nedelavnosti iskati na visokih §olah. Program, ki ga je razvil v svrho 
organizacije vsega nemSkega dijaStva na polju Ijudske izobrazbe, obsega 
agitacijo v sluibi obrambnih druStev, ustanavljenje lokalnih podruznic, 
pobiranje prispevkov, ustanavljanje knjiJnic, skrb za razSirjanje stvari, ki se 
podajajo v korist obrambnih zavodov, rekrutiranje govornikov in nadzorstvo 
nad lokalnimi zaupniki te organizacije. V Ljubnu so skleniii takoj ustanoviti 
akademii^en odsek za poljudno delo in »S(idmark«-ine namene. Sestanke 
imajo vsak mesec. PrihodnjiC predava potujoCi uCitelj »Sadmarke.« — Ce 
bo kaj aii ne bo uspeha, se ne ve. Svitati se je med nemSkimi dijaki zaSelo 
in to nas opominja, da se Slovenci dela za Ijudsko prosveto tem krCeviteje 
oprimemo! Rb, 

„Pre§ernov spomenik/' Uredil dr. Ivan Prijatelj. Zaiozili Na§i Zapiski. 
Cena 60 vin. Iz peresa najboljSih na§ih mlajSih pisateljev je iz§la uni^ujoca 
kritika umetniSke vrednosti PreSernovega spomenika. VaznejSa se nam zdi 
Prijateljeva razprava »Drama PreSernovega zivljenja,« ki daje knjizici trajno 
vrednost. Naj jo preCitajo vsi slovenski dijaki, ker v njej je mnogo kapitala. 
Vendar naj si napram sugestivnim besedam pridrze samostojnost sodbe in 
obsodbe. 

Epilog k „janzenisti§ki*' polemiki. Na Slovenskem dozivimo Sudovite 
premembe. Kar je kdo danes hvalil, to bo jutri pahnil od sebe, nazore, ki 
jih je ostro obsojal in smesil bo nenadno akceptiral in se delal, kot da jih 
on ze izdavna zagovarjal . . . Spominjamo se §e krika, ki ga je zagnal 
•Slovenec^', ko je P. Grose I j predaval julija 1. 1, za >* Prosveto* o PreSernu. 
Njegovo hipotezo o nastanku »Krsta pri Savici« je smeSil, njegovo naziranje 
naprednem jedru prvotnega janzenizma je pobijal v uvodnih Clankihl 
— Dne 9. septembra je predaval dr. Prijatelj o *Drami PreSernovega duSev- 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Stran 127. 

nega zivljenja.* In glej! Isti »SlovenCev« poroCevalec hvali predavanje in 
izigrava Prijateija proti Gro§lju. Zato nas zanima, kakSno mnenje je zastopal 
Prijatelj v vpraSanju o »Krstu« in o janzenizmu. Prijatelj zastopa prav 
tisto mnenje, da je namreC nastai >Krst«, ko so zunanje nesreCe spravile 
zaCasno PreSerna iz ravnotezja. Prijatelj celo polemizira: «ljud]e supranatura- 
listi£nega nazora bi se po mojem mnenju ne smeli ponaSati s to pesmijo. 
Zakaj pesem se ni porodiia na normalnem potu duSevnih borb; notranje 
vojne vere s skepso, . . . ampak je nastala iz zunanjih nesreC, ki so jih 
bill deloma krivi tudi pristaSi onih Ijudi, ki zdaj na podlagi 
te pesmi slave naSega pesnika. PreSeren je postal zaCasno pokoren, 
brezpogojen vernik, a §ele kot jetnik, ko je izgubil orozje svobodnega borca 

— »misli visokoleteCe* in duSevne »boleCine ielja.« Pravi vernik pa, ki 
pozna dramo PreSernovega zivljenja, ne bo »Krsta pri Savici* uzival ne- 
skaljeno in ga proglaSal za svojo visoko pesem. On bo vedel, da se je 
»Krst« iztisnil pesniku iz srca v hipu skrajne potrtosti in onemoglosti samo- 
stojnega duSevnega poleta.* — In glede janzenizma? »Duhov§dina . . . je 
bila V oni dobi pri nas skoro izkljuCno janzenistiCna. Janzenizem je bil za 
slovensko javno 2ivljenje na prelomu osemnajstega in devetnajstega stoletja 
velikanskega pomena,* . . . Cop pripisuje janzenizmu bistven vpliv na izo- 
brazbo naSega naroda in ga hvali.« »Istotako bi se moglo govoriti o naSih 
janzenistih ob koncu osemnajstega veka, o kakem Herbersteinu in Japlju, 
ki sta zvesta janzenistiSnim naCelom: utrjati poboznost in ne samo zunanjo 
politi5noversko zavednost, dala v roke Slovencem prvo kat. sv. pismo, 
Cesar niso bill vstanu storiti *die eigentlichen Musens5hne, die Jesuiten* 

— citat je zopet iz Copa — v teku treh stoletij. » Janzenizem PreSernove 
dobe pa je bil najgrobejSi obskurant.« Tako dr. Prijatelj, ki je s tem oskrbel 
GroSlju lepo zado§5enje, SlovenCevemu kritiku pa obCuten udarec, ki ga 
pa ta znani zna5ajnez ni hotel Cutiti, ampak je delal prijazen obraz. da bi 
preslepel javnost. Citirali pa smo prijateljeva izvajanja o janzenizmu §e bolj 
iz drugega razloga. Odpira se nam pogled v slovstveno zgodovino Japljeve 
in Vodnikove dobe. Kar nam propovedujejo, da je katoliSka cerkev vzbudila 
slovensko knjizevnost, to bo sedaj kmalu jasno kot neresnica! Trubarjevi 
dobi vemo vsi, da je nastala iz boja proti rimski cerkvi, da pa je tudi 
300 let pozneje morala nastopiti zopet reakcija proti oficijelni 
cerkvenosti rimski v obliki janzenizma, ki mu je zvesto stalo 
na strani jozefinstvo, in da je ta reakcija v drugo vzbudila slovensko 
pismenost, to postaja jasno §ele sedaj: Povestnica slovenske knjizevnosti je 
nepretrgana obtoznica klerikalizmu. Ta resnica naj najde pot v vse slovenske 
zgodovine in tudi po §olah naj je ne zakrivajo! 

Nekaj iz Novega mesta. (Dopis.) Da spada novomeSka gimnazija med 
na§e najzanemarjenejSe zavode, je paC dovolj dobro znano. Pri nas vladajo 
prav neznosne razmere. In vendar so tega krivi deloma tudi dijaki sami. 
Nikjer ni niC Sirjega obzorja, nikjer nobenih privatnih §tudij, prosti Cas se 
posveCuje — zabavam in brezdelici. Res je razvedrilo potrebno, a vendar 
bi se moralo nekaj Sasa drugaCe uporabljati. Zlasti tu doli pri nas, kjer 



Digitized by 



Google 



Stran 128. O M L A D I N A Uto 11. 

nimamo gledaliSCa, kjer ni nikakih umetniSkih razstav, koncertov in predstav, 
bi bilo paC krvavo potreba, da si dijaki sami nekoliko opomorejo iz moreCega 
nepoznanja Sivljenja in sveta. Kako? S (itanjem in s privatnimi Studijami. 
Res je sicer, da dijaSka knjiznica ni vredna po5enega groSa, a zato naj bi 
si pa vsakdo sam skuSal prihraniti od in§trukcij ali drugaCe kako nekaj 
denarja in ga potro§il za knjige. Saj ni potreba mnogo, Ijudske izdaje so 
dandanes poceni in vendar dobi Slovek tudi iz njih vsaj nekaj pojma o 
svetovni izobrazbi. Na na§i gimnaziji se ne poucuje ne francoSi^ine ne 
italijanSCine, celo stenografijo pouCujejo dijaki sami! In 2e dobi profesor 
sloven§£ine §est tednov dopusta, se kar naravnost za eel ta 5as v nekaterih 
razredih opuste slovenske ure! 2e v soli je tako; kako je §e-le potem, Ce 
se vrhu tega dijak §e sam zanemari? Koliko jih je pa pri nas, ki se u£e 
ruSCine ali kakega drugega slovanskega jezika? Na prstih bi jih lahko 
preSteli. Koliko jih je, ki ne Citajo drugega lista, kakor »Dom in Svet*, ali 
pa §e tega ne! Da vlada pri nas taka mlai^nost, da ni nikjer nobene agilne 
moCi, tega je kriva brezbri2nost, da ne reCemo lenoba dijakov samih. Ne 
tratimo svojih sil v brezdelici, posvetimo jih rajSe delu, potem bomo lahko 
svojemu narodu po svojih moCeh pomagali do boljSe bodoCnosti. Patrijotizem 
nie obstoja v zabavljanju in krii^anju, ampak v resnem delu za narod. 

Hrvatski vseuSiliSeniki uSitelji analfabetov. Hrvatski akademiki so si v 
Zagrebu osnovali »Dru§tvo hrvatskih sveu5ili§nih gradjana za pouku anal- 
fabeta* in otvorili prvi teCaj v zagrebSki papirnici. Gospod AnderliC, ki je 
osnoval popolnoma novo metodo za pouk analfabetov, vodi njihovo Ijudsko 
delo. Tvornica je prepustila za §olanje prostore in nabavila za svoje delavce 
knjige. DruStvo se je obrnilo tudi §e do drugih zagrebSkih tovarn s proSnjo, 
da pridobe svoje delavce za obisk analfabetskih teCajev. Hrvatski akademiki 
se nadejajo, da bodo lahko v najkrajSem Casu pokazali na krasen uspeh 
svojega dela. Umestno bi bilo, da bi se tudi na§i akademiki poblizje seznanili 
z Anderlifevo metodo. AkademiSna dru§tva naj bi skuSala med letom svoje 
£lane pripravljati za pouk analfabetov. Clani ferijalnih akademiSnih druStev 
bi s prirejanjem analfabetskih teSajev dobili jako primeren in potreben 
delokrog. Rb. 

LISTNICA UREDNIStVA. 

Velecenjeni gospod Jakob Pukl, c. kr. nadporo^nik v e., sodni tolmaS bolg. hrv. 
slov. in srb. jezika, dastni ^d »Slovanskega pevskega dru§tva na Dunaju,« izobr. zab. in 
podp. druStva >Zvezda« na Dunaju, prostov. gas. druStva v Maria Enzersdorfu, tr2a§kega 
delavskega druStva »La Societil dei Facchtni di Trieste,* predsednik podp. druStva za 
slov. visokoSolce in dru§tva >Zvezde< na Dunaju i. t. d.: Notica o »Zvezdi« bi pri§ia 
prepozno; glede »Podpornega druStva za slovenske visoko§olce« smo seveda vedno na 
razpolago. 



Oblastem odgovoren HIIumI Boianee. — Izdaja eksekutiva narodno'radikalnega dijafttva. 
Tisk J. Blaanikovita naslednikov v Ljubljani. 



Digitized by 



Google 



„KOROSKIH DIJAKOV V LJUBLJANO." 

(DOPIS KOROgKEGA SREDNJESOLCA.) 

Pod tern naslovom priobCila je zadnja Stevilka »Omladine« Clanek, v 
katerem se pe5a s koroSkimi dijaki. Ta 51anek mi je dal povod, da 
kot koroSki dijak tudi jaz izrazim tozadevno svoje mnenje. 

»Omladina« govori najprej o narodnem pesimizmu koroSkih 
dijakov ter njega zlih posledicah. Navaja nadalje tudi okolnosti, ki so krive 
tega pesimizma, to je: uboStvo, nemSko solstvo, vsa nemSka okolica, pre- 
ziranje narodnosti. V tern se popolnoma strinjam z »Omladino.« Pristavim 
naj samo §e to, da slovenskega dijaka na KoroSkem ne samo prezirajo, 
temveC naravnost — zatirajo, in to s sredstvi, ki nem§ki kulturi paC ne 
delajo posebne casti. Kdo se n. pr. ne spominja krute gonje, ki se je upri- 
zorila pred dvema letoma zoper belja§ke slovenske dijake, ker so se pre- 
drznili — Cujte! — prisostvovati nedolzni kmetski predstavi, ki je imel^ 
pa to napako, da je bila — slovenska. To je bilo gotovim Ijudem, ki so se 
smatrali najbrz poklicanim, da varujejo slovensko mladino takih »pohuj§anj«, 
vendar preveC in zavrSalo je po nemSkem gozdu, Ce§: »Sie versuchen die 
slovenische Bevolkerung Karntens fUr die allslavische Idee zu begeistern. 
— Bisher war man gewOhnt, dass slovenische Hetzereien Pfaffen im Mess- 
gewande ausUbten, von jetzt an aber spielen die Rolle der Hetzer slove- 
nische Studenten des Villacher Gymnasiums itd. In tako denuncijanstvo je 
postalo zadnje Case nemSkim kulturonoscem glavno sredstvo, da ubijejo 
ubogega slovenskega dijaka, da mu uniCijo eksistenco, in s tem posredno 
pomorejo uresni^enju tiste velike vsenemSke ideje: »0d Belta do Adrije,« 
da nastopi Cimprej oni veliki trenutek, ko bo zasmrdela nemSka kultura tudi 
ob slovanski Adriji. Ta gonja, ki menda v oceh germanskih fanatikov velja 
za nekak boj kulture proti barbarstvu, ni ostal brez zazeljenega uspeha. Na 
podlagi 5asni§kih ovadb je priSlo do preiskave, in slovenski dijaki so dobili 
slabe nravnostne rede vkljub zagotovilu, ki se jim je dalo vspri^o nemSkih 
tovarisev, da se jim ni treba bati nobenih posledic! 

A motil bi se kdor bi bil mnenja, da nem§ke Soviniste rezultati oziroma 
uspehi njihove gonje zadovoljijo. Preganjanje se je nadaljevalo ter se zavrSilo 
§ele po preteku jednega leta s slovesnim apelom na rodoljubna nemSka 
srca,da naj hikar ne podpirajo slovenskih dijakov, ki noCejo 
zatajiti svoje narodnosti. Nobena nem§ka rodbina ne pozabi vpraSati 
revnega dijaka, ki pride prosit blagohotne podpore, kak§ni narodnosti da 
pripada, oziroma (da rabim obiJ^ajno nemSko frazo!) kakSno je njegovo 
politicSno prepriCanje. Ker se to dosledno izvaja, si paC lahko vsakdo 

9 

Digitized by VjOOQlC 



strati 130. M L A D I N A Leto II. 

predstavija kaksno je zdaj zivljenje koroskih dijakov. Slovenski dijak stoji 
pred alternativo: ali odpovedati se eksistenci, ali pa postati hinavec ali 
morda celo izdajalec svojega naroda. OdIoCi se-li za prvo ali za drugo, 
gotovo je dejstvo, da imata oba sluCaja hude posledice. Med tern ko dijak 
V prvem spravi v nevarnost eksistenco in tako izgubi Slovenstvo na Ko- 
roSkem mogo^e krepkega bodoCega borilca, ni v drugem slucaju za slovensko 
stvar samo izgubljen, marvel postane nekdaj lahko zelo nevaren sovraznik 
na§e domovine. In 5e zdaj upoStevamo §e dejstvo, da je na KoroSkem 
ravno nezna^ajnost in renegatstvo glasni element, ki zatira vse, kar le 
koliCkaj di§i po slovenskem, da je ravno nemcurstvo najkrepkejSa opora in 
zaScita tega, da ne reCem tur§kega sistema, ki i\m k tlom vsako svobod- 
nejSe gibanje slovenskega Ijudstva, potem naj to merodajnim krogom zado- 
stuje, da se v prihodnjiC, govoreC o pomanjkanju slovenske inteligence 
zlasti na KoroSkem, potrkajo na prsa z odJcritim pripoznanjem: » Nostra 
maxima culpa!* kajti kar se tiCe podpiranja dijakov, se mora paC brez 
ovinkov pripoznati, da nas Nemci v tern oziru §e daleko nadkriljujejo. 

Med tem ko pri Nemcih skoraj vsak ^evljar podpira vsaj jednega 
dijaka, se pri nas §e v krogih, ki so v io naravnost poklicani, ne stori za 
dijaStvo mi, Poglejnio n. pr. nemSke profesorje, kako skrbijo za svojo mla- 
dino, za boddoCnost naroda. A pri nas? §e konkurirajo med sabo v za- 
tiranju svojih uCencev in to seveda iz zgolj — »rodoIjubnih razlogov!« 
Da tako se podpira pri nas mladina! A kaj se-le, Ce je priSel §tudirat na 
Kranjsko kak koroSki dijak, ^e se je moral obupno umakniti nem§ki nestrp- 
nosti? Profesorji ga gledajo po straniter ga malo da ne smatrajo za 
nekakega uskoka — dezerterja. Ako je tak dijak poleg vseh nezgod §e 
ubog in gre prosit blagohotne podpore, se ga zavraca z razlogi, ki nam pa£ 
le zaiibog spriCujejo, kako globoko tiCijo dotiCniki §e v tistem provincijalizmu, 
ki nam je ze toliko gkodoval in tudi §e Skoduje. Dijaka se zavraCa, Ce§: 
»Zakaj niste ostali na KoroSkem? Mi imamo svojih (!) dosti in ne moremo 
§e drugih podpirati.« KoroSki Slovenec se smatra torej za tujca! 2alostno 
za take Slovence, §e bolj zalostno pa za zapusCenega dijaka, ki se v svojeni 
obupu nehote spominja besed, s katerimi so ga hoteli straSiti pred Ljubljano 
razni nemCurski uCitelji, 5e§: »Willst du in Laibach am Hungertuche nagen? 
Die Krainer sind grob! i. t. d.« Taki in enaki spomini se mu vzbujajo in 
strah ga navdaja, da so te besede morda — opraviCene, §e huje se pa boji 
sluCaja, da bi za njegovo usodo izvedeli oni NemCurji, ki bi potem seveda 
lahko trpinCili njegove stariSe z oCitanji: >Glejte kak§nega sina imate! Nemci 
bi ga bili podpirali, a bil je — pretrmast, ni se jim hotel ukloniti! — 

Oni koroSki dijak pa, ki je bil priSel v Ljubljano z nado, da mu bo 
tu omogoCeno mirno zivljenje in studiranje, opirati mora zdaj svojo eksi- 
stenco na svoje — tovariSe in eventuelno na kako skromno in§trukcijo. 

VspriCo tega sedanjega polozaja ne morejo prihajati koroSki dijaki 
Studirat na Kranjsko!! A vendar je, ako hoCemo imeti na KoroSkem kdaj 
krepko in zanesljivo narodno inteligenco, nujno potrebno, da se koroSki 



Digitized by 



Google 



Leto II. O M L A D I N A Stran 131. 

dijaki solajo v srediscu Slovenije, v Ljubljani in to Iz raviio istih vzrokov, 
ki so se navedli v zadnji stevilki »Omladine.« 

In ravno to mi daje povod, da se obraCam do Ijubljanskili rodoljubov 
z apelom: Pokazite, da Vam §e vedno bije srce za trpeCe Va§e brate tam v 
Korotanu, da ste se vsikdar pripravljeni, priskociti jim na pomo5 v boju, ki 
ga bijejo z brezobzirnim sovragom! Na Vas je, da s fakti ovrzete one obre- 
kovalne govorice o slovenski trdosrCnosti!« 

Do dijakov pa se usojam obrniti z nasvetom, naj bi tudi oni po svojih 
moceh pomagali k uresnicenju te ideje bodisi s posredovanjem pri svojih 
stariSih bodisi na kak drug na^in, da omogo^ijo eksistenco v Ljubljani tudi 
svojim korotanskim tovariSem. 

A tudi merodajni faktorji na KoroSkem naj ne bi pre- 
zrli tega pereCega, a ob jednem velevaznega vpraSanja; kajti z njim 
je V tesni zvezi usoda slovenskega Korotana! Omogoijite koroskim dijakom, 
da pridejo v Ljubljano! 

J. BREZNIK : 

NARODNI DOMOVI. 

Ljubljanski ^Narodni dom«, tipicna slika nazorov naSih narodnih radi- 
kalcev izza 80. let, stoji danes skoraj popolnoma zapuSCen. Slovene! se 
sploh ne zanimajo veC zanj, in le §e kak navduSen slovaoski popotnik 
radovedno spraSuje po njem. Ostali naSi »Narodni domovi« so sezidali 
po vzgledu Ijubljanskega in zato je tudi njih usoda danes takSna, kot je usoda 
Ijubljanskega »Narodnega doma*. Krasna je sicer zunanjost, toda zdravega 
jedra ni veliko v njih, Namena ustanovniki menda res niso imeli druzega, kot 
postaviti nekako slovensko reprezentacijsko palaCo sredi naSih priprostih 
hi§. Ustanovniki sami niso imeli od njih pravzaprav nobenega dobiCka, §e 
veliko manj pa §ir§i sloji naSega naroda. Elegantna, a nepraktiCna restav- 
racija, vzorna kavarna in svetel parket, so bill nekako ideali ustanovnikov 
naSih »Narodnih domov«. Popolnoma brez pomena pa ti domovi vendar 
niso bili. Tamkaj, kjer se je narodni pokret jedva pojavil, je bilo treba pred- 
vsem vzbuditi v Ijudeh navdusenje, dati jim neko zaslombo za narodno 
samozavest. Za take prireditve pa smo potrebovali primernih zabavnih 
dvoran in takim potrebam so na§i »Narodni domovi« v veliki meri ustrezali. 
NajnovejSi trzaSki »Narodni dom« je sezidan ze po vseh drugih naCelih. 
Tu ze prevladuje skozinskozi praktiCni in ekonomski smisel. Rodoljubi, ali 
bolje reCeno zasebni podjetnik: slovenska trzaSka posojilnica je gledala, 
da postavi na privlaCnem kraji z vsem modernim konfortom opremljen hotel, 
zase 5asu primernih uradnih prostorov, narodnim druStvom pa za primerno 
najemnino druStvenih prostorov. Tako so priSli tudi trzaSki Slovenci do lepe 
reprezentacijske palace, ki pa ima pred drugimi slovenskimi »Nar. domovi « 
to pfednost, da se tudi dobro obrestuje, doCim o ostalih tega ne moremo* 

9* 

Digitized by VjOOQlC 



Stran 132. OMLADINA Leto IL 

trditi. Najnovcjsi ^as nam obeta sedaj novo vrsto narodnih poslopij : sokolske 
domovt:. V Celju se je zapocela ta misel. Zasluga modernega urednika 
■Domovine^ pa je, da se samo telovadnica odklanja in da se zahteva, 
dosedaj za nas nekaj povsem novega, Ijudska javna fitalnica in 
Ijudska javna knjiznica. 

Tore] tudi pri nas prihajamo k edino pravemu naCelu : dulce cum utile. 
£e se dosedaj nismo ravnali pri svojih narodnih zgradbah po tern naCelu, 
nam to se nikakor ni v sramoto. Tudi drug! narodi se menda niso drugaCe 
razvijali in ce homo zidali narodni dom cez deset let, ga homo prikrojili 
se moderneise. Naloga slovenskega dijastva je, da se seznani s slicninii 
zavodi najnovejsega sistema, da kritiCno premotri nase domace obstojede 
razmere in da si osnuje za bodoCnost sedanjost spopolnjujoc program. 

Na Dimaju se je otvoril 5. listopada 1. 1. »Narodni donr, takozvani 
^Volkslieim^. Ceprav se bi ga pravzaprav ne smelo primerjati z naSimi 
narodnimi domovi, hoCemo vendar to storiti ravno vsled velikega oboje- 
stranskega kontrasta. 

Dunajski »Volksheim« ima edini namen sluziti izobrazbi najSirSih 
slojev — izobrazbi duha, izobrazbi cuta in ojaCenju telesa. V prvi vrsti je 
namenjen ta Ijudski dom onim sirotam, za katere niso dovolj skrbele niti 
rodbina, niti obCina, niti drzava in kateri niso imeli prilike, pridobiti si 
ve£je izobrazbe ze v Solskih letih. Delavec naj si v tej >ljudski univerzi« 
life po konfanem delu izobrazbe in razvedrila. Tu si more pridobiti ono 
izobrazbo, katero sta dala sreCnejsim Ijudem srednja in celo visoka Sola. 
Poucujejo naj ga srednje§olski in vseu5ili§cni profesorji in drugi u^itelji. 

Mogoi^na toda na zunaj jako priprosta stavba se dviga ob Koflerjevem 
parku V Ottakringu in da ni na njej velikih napisov »Volksheim« in »Lese- 
halle des Wiener V61ksbildungsvereines«, bi i^lovek niti ne vedel, da stoji 
pred *»Almo mater« dunajskih proletarcev. Poleg podzemeljskih prostorov 
in visokega pritlicja, obsega §e tri nadstropja in nic manj kakor 420.000 K 
je bilo potrebnih, da so jo postavili. 

V visokem pritlicju je srediSCe celega doma. Na desni je Ijudska javna 
Citalnica, ki je sicer manjSa kot praSka mestna, v kateri pa je vendar prostora 
za 140 bralcev, katerim je na razpolago cela vrsta raznih revij, politiCnih 
casopisov in priroCnih knjig. — Na levi strani pritlicja je poljudno znanstvena 
knjiznica, ki steje okoli 6000 zvezkov. Te knjige se ne izposojujejo na dom^ 
marve5 se jili more uporabljati le na mestu. Izposojevalcu sta na razpolago 
kar dve bralni dvorani, kjer si lahko s pomoCjo knjig izpopolnjuje to, kar 
je slisal pri predavanju. Ta knjiznica je za >Volksheim« nekako to, kar je 
za univerzo tamoSnja knjiznica^ Za leposlovne knjige je v ^^Volksheimu* 
ge posebna javna knjiznica, ki jo je postavil tu ^Wiener Volksbildungs- 
verein*. Iz te si lahko izposodis knjige tudi na dom. V ozadju hi§e je velika 
dvorana za 450 oseb. Zidana je v obliki sferi^nega trikota in sedezi se vzdi- 
gujejo amfiteatraliCno od parterja do galerije. Opremljena je s skioptikom 
in 2 druginii pripomoCki za demonstracije in eksperimente. Tu se vr§e velika 
predavanja, nedeljski Ijudski koncerti in druge veCje priredbe. Arhitekt 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 1 33. 

Fajgel je na prav zenijalen naCin izrabil malo prostora in je vendar ustvaril 
dvorano, ki je celo za Dunaj nekaj posebnega. Druga, nekoliko manjSa 
dvorana ima prostora za 170 Ijudi. V prvem nadstropju je §e posebna 
dvorana za pouk fizike in kemije, iz katere prideS v kemiCno in dalje v 
fizikaliCno delavnico, ki imata prostora za 24 uCencev. Kakor v seminarjih 
drugih visokih Sol, tako dela tudi tu lahko vsak u^enec sam najrazliCnejSe 
poskuse. Vse potrebno ima pri rokah in navzoC profesor mu daje potrebna 
navodila. Poleg dvoran za fiziko in kemijo, ne smemo pozabiti tudi na 
prirodoslovno dvorano in delavnico ter na kabinet za psihologiCne poskuse. 
Zadnji manjka §e celo dunajski univerzi. V umetniSko-zgodovinskem kabinetu 
se razlaga upodabljajoCa umetnost, s cimur se hoce Ijudem predvsem vcepiti 
smisel za lepoto in za razna umetniSka dela. Za razne klube kakor za 
juridiCni, filozofiCni, literarni, muzikaliCni itd. so na razpolago posebne sobe 
z potrebnimi strokovnimi knjiznicami. 

Visoko gori v tretjem nadstropju je urejen §e slikarski in fotografski 
atelije. Da je opis popolen, naj omenim §e telovadnico v podzemlju in 
restavracijo, ki jo vodi druStvo abstinentk. Konecno naj se omenim, da ima 
celo poslopje elektriCno in plinovo razsvetljavo ter centralno kurjavo. 

Tako vidimo, da je v »Volksheimu« zdruzeno vse, kar more pospe§evati 
pri delavskih slojih izobrazbo in jim nuditi potrebnega razvedrila. Da odgo- 
varja >Volksheim« v obiini meri potrebam naprednih Ijudi, dokazuje obilen 
obisk ravno tako jasno, kot kaze v Ljubljani izogibanje »Narodnega doma^^ 
njegovo zastarelost. Tu javna Ijudska citalnica,* knjiznica, velika dvorana za 
koncerte in predavanja, razliCni laboratoriji itd., v ijubljanskem »Nar. domu^ 
pa prazna gostilna, kvartopircev polna kavarna i^italnice, ^italnica sama pa 
relativno prazna. Par.penzijonistov in dijakov, dokler jih ne prepodi kak 
srednjeSolski ravnatelj §e modernejSih nazorov. Res, kontrast in zopet kontrast! 

Mnenja smo, da se da iz Ijubljanskega «Narodnega doma« se vedno 
vstvariti moderen Ijudski dom. Opusti naj se falitna in brezpotrebna gostilna, 
— tudi V goriSkem trgovskem domu nimajo stalnega gostilnicarja, ampak 
samo ob Casu priredb — v sedanji restavraciji pa naj se otvori Ijudska 
javna Citalnica in Ijudska javna knjiznica. Predavateljske dvorane 
se danes v Ijubljanskem »Narodnem domu< ne tabimo, ker smo v tem 
pogledu §e dosti dobro preskrbljeni z dvorano v »Mestnem domu«. Tudi 
laboratorijev §e ne moremo postaviti danes v *Narodni dom«. PaC pa bi 
bili veseli, da bi jih vsaj nase Ijudske in srednje Sole odprle vsaj deloma 
tudi za nesolarje in nedijake. To se da danes storiti brez veCjih stroSkov 
in priprav. MoCi bi se vendar dobile, pri nasih sedanjih profesorjih ! ? To 
bi bila nekaka prehodnja doba do onega casa, ko se bodo morale odpreti 
duri »Narodnega doma« v obilnejsi meri tudi najsirSim slojem, in ko bo 
Ijubljanski »Narodni dom< moral postati Ijudski dom, slii^en dunajskemu 
»Volkskeimu«, ako ne bo hotel doziveti sramote, da v resnici naredijo iz 
njega — skladiSCe. 

Digitized by VjOOQlC 



Stran 134. OMLADINA Leto II. 

CIRIL PREMRL: 

POTREBI ORGANIZIRANEGA IZOBRAZE- 
VALNEGA DELA. (koneo 

Imamo po naSih dezelah precejSno Stevilo organizacij, kojih namen je ali 
bi vsaj moral biti izobrazba priprostega Ijudstva. V mislih so nam razna 
na§a druStva : 5italnice, bralna in izobrazevalna drustva. V koliko vrse ta 
druStva danes to nalogo, bo znano vsakomur, ki je nekoliko pogledal v 
njihovo preteklost in se seznanil z njih dana§njim ustrojem. le povrSen pogled 
nam pokaze, da ne odgovarjajo duhu sedanjega 5asa in sodobnim zahtevam, 
da so veCinoma zaostala ter da so pravo mrtvilo. 2ive paC le za to, ker so 
zivele nekoC, ker so si ohranile lepe tradicije in bi bilo grdo in brez pietete, 
5e bi se Jih prepustilo naenkrat njih usodi. Pomena nimajo veCinoma no- 
benega. Casovne potrebe in narodna navduSenost so jiii zbudile v zivljenje, 
izpolnile so svojo nalogo, danes zive ob spominih. 

VpraSamo se lahko, ali so ta druStva res Cisto nepotrebna ? Ne ! Ne- 
potrebna so taka, kot so danes; zivljensko silo in zivljensko nalogo dobe, 
Ce se prilagodijo razmeram in potrebam 5asa, ie se locijo od tradicij in si 
zastavijo nov kulturen in socialen cilj. Bila so tori§Ca, kjer se je zabavalo in 
navduSevalo za narod, danes naj postanejo nadaljevanje Ijudske sole, bodo 
naj prostori, kjer bo dobivalo Ijudstvo duSevne hrane, zajemalo in §irilo 
svojo izobrazbo. Casu primerne reforme jim je potreba, s tem 
dobe zopet pravico do zivljenja. 

V Cem naj obstoji ta reforma? 

PrviC, druStva ne smejo biti le shajaliSCa in zabaviSSa posameznih 
slojev. Postaviti se morajo na najSirSo demokratsko in Ijudsko podlago. To 
velja zlasti za citalnice. 

DrugiC, dru§tvo ne sme smatrati, da je doseglo visek svojega delo- 
vanja s tem, Ce ima tuintam kak ob^ni zbor, kjer se oddajajo Castna mesta, 
£e ima narocenih par Casnikov, ki jih malokdo bere in ie priredi vsako leto 
obiCajno veselico s petjem, igro in plesom. Zastaviti si mora §irsi in vzviSe- 
nejSi delokrog. Danes izhaja in procvita le izobrazen narod. Ono primitivno 
in pomankljivo izobrazbo, ki jo prinese na§ Clovek iz Ijudske Sole, naj iz- 
popolnjuje in razSirja izobrazevalno druStvo. To bodi zivljenska sola, ki dajaj 
priprostemu Cloveku sredstva, da se bo lahko umsko in nravno razvijal. Tu 
naj se mu tolmaCijo sodobni dogodki, daje naj se mu po moznosti strokovna 
izobrazba, napeljuje naj se ga k samoizobrazbi, naj se ga dela zrelejSega 
in samostojnejSega. 

Tega namena se s sedanjimi sredstvi ne da doseCi. Koliko se vpliva 
z raznimi veselicami na umski in umetniski razvoj, to vpraSanje pustimo. 
Kako pa je z branjem iiasopisja? NaSa sodba je, da ne vpliva na§e dnevno 
Casopisje, kakorSno je danes povpreCno, na naSega srednjega Cloveka iz- 
obrazevalno, ampak da je k veCjem v stanu, vzbuditi mu nejasne pojme in 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 135. 

razvneti mu strasti. Dnevnik se Cita hlastno in povrsno, zato se veCinoma 
ne izluSCi dobrega jedra in se glavno stvar prezre. S koristjo bi priprosto 
Ijudstvo Citalo le, Ce bi imelo pri sebi Cloveka, ki bi mu razkladal in po- 
jasnjeval. To pa ni vedno mogoce. RazmiSljati bi bilo tedaj, da se branje 
Sasopisja po druStvih omeji. Brali naj bi se listi, ki izhajajo v veCjih pre- 
sledkih, ki poroCajo bolj kratko in bolj pregledno. Ve£jo vaznost je pokladati 
na strokovne in leposlovne liste. Namesto branja dnevnega Casopisja pa 
naj bi stopili tedenski veCerni sestanki s pogovori, kjer bi izobrazen Clovek 
kratko, pregledno in objektivno razjasnil najvaznejSe dogodke, ki so se do- 
godili tekom tedna. 

SLOVENSKIM STAJERSKIM AKADEMIKOM IN 
ABITURIJENTOM! 

Vlozili smo pri politiCni oblasti pravila »nar.-rad.-akad. ferijalnega 
druStva Skala za §tajersko.« 
Novo ferijalno druStvo je naravni produkt onega dijaSkega gibanja, 
ki se osredotoCuje v ^>Sloveniji« in »Taboru« — njega vaznost in 
potrebe ne bomo utemeljevali. 

Smoter novega druStva: povzdigo Ijudske izobrazbe, ki utrdi 
narodno sambzavest, hoCemo doseCi potom vsestranskega pozitivnega 
dela. Shodi, izleti, predavanja, knjiznice bodo sredstva, katera naj rabijo 
naivduSeni, vstrajni Clani. 

Kjer najdemo celino ali premalo obdelano polje, tarn se bo razprostiral 
nas delokrog, ob Dravi in Savi, na bregovih Savinje in obmejne Sotle 
hoCemo zastaviti prapor prosvete! 

Vas pa, dragi tovarisi akademiki in abiturijenti pozivljamo, da kolikor 
mogoCe steviino vstopate v na§e vrste. Kdor izmed Vas je vnet za narodno 
delo, kdor je voljan posvetiti svoje moci narodni prosveti, ta je na§, ta naj 
nam javi svoj pristop. 

V boziCnih poCitnicah upamo prirediti v Celju ustanovni obCni zbor 
— a pripravljeni in odloCeni smo tudi da v boziCnih poCitnicah priCne novo 
druStvo svoje delovanje. ^ 

Iz naroda za narod!. 

iur. Albert Kramer. phil. Franjo Lipoid. 

phil. Ivan PrekorSek. tehn. Viktor TurnSek. 

med. Hugon RobiS. 

Priglasi naj se dopoSljejo akad.-tehn. druStvu »Tabor < Gradec, Zinzen- 
dorfgasse 18/1. 

Digitized by VjOOQlC 



Stran 1 36. M L A D 1 N A Leto II. 



SKALASi NA DELO! 

I. 

Novo ferijalno akad. druStvo za Stajersko se snuje. Proponent! upajo, 
da se bo v boziCnih po^itnicah ze lahko vrsil ustanovni obCni zbor. 
Z veseljem belezimo to dejstvo. Kar smo si davno zeleli, kar smo upali 
in pricakovali, odkar je duh narodnega radikalizma pre§inil tudi pre- 
tezno veiino Stajerskega dijaStva, ki se ponajveC zbira v Gradcu in se je 

V teni vseuCiliskem mestu postavila trdnjava »nove struje* *akademi5no 
dniStvo > Tabor « — to se je uresniCilo. — GraSko narodno-radikalno 
dijastvo je spoznalo vaznost ferijalnega druStva in v kratki dobi jednega 
leta se je duSevno tako ojaCilo, da si upa pokazati sadove svojega strem- 
Ijenja, da hoCe zaCeti trdi boj, tezavno delo: razSirjati med Ijudstvom omiko 
ter mu dvigniti narodno samozavest. 

Govori in pi§e se pri nas ponajveC le o kranjskih razmeraii, navajeni 
smo koncentrirati pozornost le na boj, ki ga bijejo kranjski liberalci in 
klerikalci, pri vsaki priliki povdarjamo nevarnost in skodljivost tega boja 
za slovenski narod in naravnost idilicne se nam zdijo politiiine in narodne 
razmere na Stajerskem — najdejo se celo Ijudje, ki z nekakim slovenskim 
ponosom govorijo o »vzornili Stajerskiii razmerali.« No, kdo naj jih tudi 
poLici? Mar na§e Casopisje, ki dela po znanem »Vertuschungssystem« ter 
na eno stran brezmejno iivali vsako najmanjso hvalevredno niCevost, na 
driigi pa o najbolj kriCeCih slovenskih razmerah moiCi kakor grob zgolj iz 
bojazni, da ne bi razliCni nemCurski in nemSki listi zopet z veseljem kon- 
statirali kako »Misswirtschaft der windischen Pervaken?« In vendar obstoja 
prava Misswirtschaft*' , 5e tudi ne prvakov ampak vseh poklicanih 
faktorjev. Slovenskemu Ijudstvu na Stajerskem manjka vsake narodne 
prubujenosti — krajevne izjeme se gotovo lahko konstatirajo — manjka mu 
narodne samozavesti, ki bazira na Ijudski izobrazbi. Karakteristikon stajer- 
skega Slovenstva je brezmejni indiferentizem, narodni in politicni, 

V najnizjih in »najvi§jih vodilnih* krogih. Zato se krci slovenska posest, 
zato prospevajo v popolnoma slovenskiii krajiii §ulferajnske Sole, zato vladajo 
na Stajerskem »vzorne« politiCne razmere, ono navidezno soglasje vseh na- 
rodni h elementov, ki pa je v resnici nenaravno in kaze le nezrelost in ne- 
zniDznost, pridobiti si gotovih principov ter se zanje bojevati. 

Na Slovenskem Stajerskem nam primanjkuje vsakega sistematiCnega 
narodnega dela. Zastonj se oziramo po res delavnih druStvih, katerih nam 
sicer ne primankuje — zaman priCakujemo sadov od na§ih izobrazevalnih, 
bralnih druStev, od naSih Citalnic! Karakteristii^no za naSe razmere je, da se 
drustveno zivljenje Stajerskih Slovencev §e najbolj pojavlja v — gasilnih 
druStvih, V krajih, kjer razliCni duhovni ustanovniki »mladeni§kih dru§tev<' 
ne zasledujejo edino le klerikalnih ciljev vsaj te mladeni§ke zveze skrbijo 
na svoj naCin za narodno probujenost; ponekod imamo celo »Sokola« -^ a 
vse to so le izjeme, ki potrjujejo zalostno resnico. 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Stran 137. 

In vendar slovensko Ijudstvo na Stajerskem, ki gmotno ni na naj- 
slabSem, ni nesposobno za napredek! Poznam kraje, kjer priprosti kmeti 
navduSeno pozdravljajo govornika, ki jih 5e tudi v okornih besedah pouCi 
tej ali oni stvari, dogaja se, da se zdruzijo kmecki fanti in brez vsakega 
voditelja priredijo priprosto igro, poznam vas v bli2ini veCjega mesta, ki si 
ze dolgo zeli bralnega druStva — tarn v mestu se nahaja velika Citalnica, 
stotine in stotine knjig s^e praSi v omarah, cela vrsta Casopisov samotari na 
zelenih mizah — a ne najde se nikdo, ki bi preskrbel ukazeljnim kmetom 
nekaj 5tiva ali jim vsaj dal potrebna navodila! 

V oCigled takih razmer se mora v nas mladih ukoreniniti prepriCanje: 
tako ne gre in ne sme dalje! Trdna mora biti na§a volja in nevpogljiv nas 
sklep vse svoje mo6i zastaviti v vstrajno narodno delo. 

ObSiren, tezaven delokrog se odpira novemu ferijalnemu druStvu. 
Preprican sem, da bojo njegovemu delovanju sprva sledili pomilovalni po- 
gledi naSih vodilnih krogov, da bo prvi boj se bil za gmotni obstanek 
ferijalnega druStva. Vendar vse te neprilike so malenkostne v primeri z 
lepimi smotri, ki si jih stavi drustvo, zadrzavale bodo nekaj Casa intenziv- 
nejse delovanje, onemogoCile ga ne bodo, ako so Clani koliCkaj navduseni 
za svojo stvar in se druStveno delovanje uredi po gotovem sistemu. 

Prvo, s Cemer mora nastopiti novo dru§tvo na Stajerskem, so se- 
veda predavanja. Kako in kaj naj se predava ne bom ponavljal, trzaski 
razgovori o izobrazevanju Ijudstva so v tern oziru ze precej razbistrili nase 
pojme. Naj le povdarjam pregovor: Nemo prop h eta in patria, kar po- 
sebno velja za nas stajerske Slovence. 

Predavanja sosebno geografske in lokalne zgodovinske vsebine pa 
bodo predavateljem zasigurala gotovo lepo Stevilo posluSalcev tudi v doslej 
indiferentnih ali ^^Stajercijanskih* krajih — potrojilo bi se pa stevilo, ako 
bi mlado druStvo ze od zaCetka moglo rabiti skioptikon. Agitatoritne 
sile takega aparata so znane, in kar se z osebnim vabljenjem ne doseze, to 
uCini napis »predavanje s slikami.« Sploh bo treba razviti za vsako drustveno 
prireditev glasno agitacijo: naSi Ijudje hoCejo, da se jih vabi na prireditve, 
da se jih opetovano opozarja po plakatih itd. Pritegniti pa bo druStvenemu 
delovanju treba tudi druge. nedijaSke moCi. Posebno bi bilo uCiteljstvo v 
tem oziru velikega pomena — tudi tukaj pa se vse doseze le z osebno 
agitacijo, skoro niCesar pa ne s pozivi v Casopisih itd. Delovanje novega 
drustva pa mora priceti mirno brez vsakih formalnosti in sveCanosti, a pri- 
5eti mora tako, da se pokaze: tukaj je moci in volje dovolj. 

Prinesite mod i n volje seboj tovariSi, kadar vstopate v novo ferijalno 
druStvo, Vase stremljenje naj ne najde zadoSCenja v druStvenih trobojnicah 
in V »sijajnih plesih* ali enakih prireditvah, ampak v resnem, neumornem 
izobrazevalnem delu. (U. sledi.) 



Digitized by 



Google 



Stran 138 OMLADINA. Leto II. 

F. 

STATISTIKA URADNISTVA NA SLOVENSKEM 

OZEMLJU. (ABSOLVENTI VISOKIH SOL) 

C KORO^KO. 

Slovensko uradniStvo na Koroskem se da malodane seSteti na prstih 
ene roke. V celem imamo Slovencev: 4 vladne uradnike (1 komi- 
sarja, 1 koncipista, 2 konceptna praktikanta), 3 sodne uradnike 
(auskultanti), 1 finanSnega uradnika (finan^ni koncipist), 1 advokata, 
1 notarja, 1 zdravnika, nobenega zivinozdravnika, nobenega inzenirja 
in slednjiC I geometra. — Kakor kaJejo te Steviike, Caka slovenskih dijakov 
na KoroSkem nepregledno polje delavnosti. Tako bi bilo, kakor smo se 
informirali, na celem KoroSkem prostora §e za najmanj pet slovenskih od- 
vetnikov in ravno toliko notarjev. Pri sodniji so razmere take, da za slo- 
venske razprave niti ni mozno dobiti slovenskih zapisnikarjev! Lahko se 
re£e, da smo v mnogem zaiostnih sodnih razmer na Koroskem sami krivi, 
ker ne skrbimo za slovenski uradni§ki naraSCaj. Castna dolznost slovenskih 
juristov bi bila, da bi vsaj tisto prvo leto sodne prakse v kolikor mozno 
velikem Stevilu odsluJili na Koroskem. — Tudi v vladni sluzbi so avspiciji 
za slovenske uradnike sila ugodni. Pomanjkanje slov. vladnih uradnikov je 
toliko, da so se svoj 5as morale slov. vloge poSiljati nekemu slov. uradniku 
na dezelo, da jih je prestavljal v nemSCino; isto pot so delale re§itve vlog. 
Ce se zahteva slovensko uradovanje, pravi vlada, da bi iz srca rada ustregia 
upraviCenim slovenskim zahtevam, ko bi je pomanjkanje slovenskega urad- 
nistva ne oviralo. Vzemimo vladi vsaj ta izgovor! Ce se slednjiC pomisli, 
da vrSimo s tem tudi svojo narodno dolznost, , ako se posveCamo javnim 
sluzbam v tuznem Korotanu, moramo le zeleti, da bi se slovensko dija§tvo 
vseh strok zavedalo te svoje dolznosti v veCji meri kot doslej! 

LISTEK. 

Nctpodno - padikAlnemu dijattt^iru ! Porodilo 
I. shoda narodno-radikalnega shoda je izilo. Da povzdignemo svoj 
ugled, da pomnozimo upliv svojih idej, treba da z vso silo Mrimo 
svojo prvo vecjo publikacijo. Upravnistvo je ceno knjizice dolocilo 
kar mozno nlzko, ker se zanaSa, da storimo vsi dijaki vseh aka- 
demicnih in srednje&olskih zavodov svojo dolznost, da zanesemo 
knjigo V vse kraje slovenske zemlje. Kamorkoli pridete, agitujte v 
vseh slojih! 

„lz naroda za narod'*. PoroCilo I. shoda narodno-radikal- 
nega dijastva. SlednjiC je izSlo dolgo pricakovano poroCilo na§ega prvega 



Digitized by 



Google 



Leto II. O M L A D I N A Strati 139. 

shoda! Udelezniki shoda so ponesli s saboj najlepSi utis in mnogo idej 
ter naCrtov. Shod se je konCal s popolnim uspehom. Vendar bi bile njega 
ugodne posledice mnogo manjSe, da se ni sklenilo v posebni knjizici ob- 
javiti predavanj in razprav na shodu. S tern so postale pridobitve trzaSkega 
kongresa last celega dijaStva. Nobena dijaSka struja se vplivu trzaSkega 
shoda ne bo mogla izogniti. Dobili smo v skromni slovenski dija§ki lite- 
raturi prvo veCje delo, ki mu nihCe ne bo mogel odrekati resnosti. Vsebina 
je tako bogata, da bi bila cena knjigi povsod drugod veliko ve£ja kot so 
jo tu doloCili izdajatelji. Kedar se bodo o/bro§uri Culi tudi drugi glasovi, 
bomo imeli gotovo prilike dovolj §e veCkrat govoriti o njeni vsebini. Lepemu 
delu zelimo za danes le: SreCno pot v slovensko javnost! 

AkademiSno tehniCno druStvo „Tabor'' v Gradcu priredi v sredo dne 
6. grudna t. 1. *Pre§ernov ve5er«. Predavat pride iz Dunaja tovariS phil. 
Pavel GroSelj. 

Izobraievalno delo v „Taboru". Dosedaj so se vrSila sledeCa preda- 
vanja: 1.) iur. A. Kramer: O nalogah akademiCnega druStva. 2.) phil. Vesenjak: 
Politicni polozaj Spodnje Stajerske. 3.) phil. J. Glonar: O tvarini in smeri 
naSih druStvenih predavanj. 4.) iur. A. Kramer: Nekaj socijoloSkih misli. 5.) iur. 
F. Lipoid: Narodna ideja in sokolstvo (vzornopoljudno predavanje.) V po- 
droCju izobrazevalnega kluba se je osnoval politiCno Casnikarski odsek (na- 
Celnik: tovariS Prekorsek) 1.) Slovenski Casopis predaval tovariS 
phil. PrekorSek. 

Izobrazevalno delo v „Sloveniji/' ^Izobrazevalni klub« je priredil pre- 
tekli mesec sledeCa predavanja in ekskurzije: iur. Premrl je predaval: o 
narodni avtonomiji; iur. Jelenec je imel vzorno Ijudsko predavanje: o 
testamentu; phil. GroSelj ima ciklus predavanj: o modernem sve- 
tovnem nazoru; iur. Ekar, urednik »Mira«: o koroSkih razmerah; 
eksp. akad. Mikuz: o posojilnicah in hranilnicah in dr. Pivko: 
Jugoslovani med seboj. Vrhutega so obiskali » Sloven jani« skupno 
* Volksheim. « B. 

AkademiSno ferijalno drustvo za Dolenjsko snujejo po inicijativi pra§kih 
narodrip-radikalnih dijakov dolenjski somiSljeniki. S tern se bo razbremenila 
Ijubljanska >Prosveta«, ki svojega prevelikega delokroga ne more zmagovati. 
Zato pozdravljamo snovanje dolenjske ^Prosvete.*' 

Nova ferijalna akademiSna drustva. Spodnje§tajerski narodno- 
radikalni akademiki snujejo »Skalo« s sedezem v Celju, dolenjski s 
sedezem vNovem mestu. Tudi za akademiCno druStvo v Trstu se delajo 
priprave. 

Za bodo£e ferijalno druStvo „Skala'' so si graSki radikalci nabavili 
krasen skioptik. PrviC se bo rabil ze 6, t. m., ko predava na taborjanskem 
Presernovem veCeru P. GroSelj (-Slovenija*) o PreSernu. 

,.Predavanja Prosvete." TovariS iur. Ciril Premrl bo priredil v svojem 
domacem kraju, y Sent Vidu pri Vipavi celo vrsto poljudnih predavanj. 
Dne 3. grudna predava v gostilni Rudolf »o ustavi.« Naj bi v vrsti Pro- 
svetasev nasel obilo posnemovalcev. 



Digitized by 



Google 



Strati 140. OMLADINA Leto 11. 

h agronomskih krogov. V preteCenem Solskem letu so se pojavile v 
klubu jugoslovanskih akademikov« razprtije, izvirajoce po ve5lni iz ne- 
lojalnega, skrajno prezirljivega vedenja nekaterih hrvatskih in srbskih tovariSev 
napram drugim. Priiietkom sedanjega zimskega tecaja se je klub takorekoC 
pomiadil. Dasi je po Stevilu nazadoval — izIoCil je namre^ vse one ne- 
poboljSljive elemente, ki so docela ovirali vsako resno drustveno delovanje, 
posrefilo se mu je zbrati v svojem malem krogu tovariSe, ki so obljubili 
delovati po svojih moCeh na to, da se i\m preje realizira smoter tega kluba 
izobrazevati sebe in druge.« Takoj na prvem obCnem zboru se je sklenilo 
enoglasno, da je zavezan predavati vsak Clan vsaj enkr^t v teCaju. Vrsto 
predavanj je otvoril tovariS Hole, kazoC, kakSno staliSCe naj zavzema kmet 
napram kreditu, ter razlozil njega dobre in slabe strani. Tako utegne biti 
druStveno delovanje v tern tecaju plodovito in resno, ob neskaljenem prija- 
teljskem razmerju enega proti drugemu. V. 

Vesel pojav. Kljub raznim predsodkom je zaCela koneCno tudi pri nas 
zmagovati ideja Ijudske izobrazbe. Ni dolgo tega, ko se je slovenska javnost 
§e posmehovala in pomilovalno gledala na one akademike, ki so si zapisali 
V svoj program: Ijudsko izobrazbo. Toda led je prebit in danes gre vsa 
slovenska javnost v boj za .Ijudsko izobrazbo. V KrSkem je osnovala pred 
kratkim ondotna inteligenca (dr. Romih, dr. HoCevar, Gombac i. dr.) pos- 
tiemanja vredne uCne teCaje za kmeCke fante. Ob nedeljah jih hoc^ejo po- 
ii^evati o iiajrazliCnej^ih stvareh. V Kranju se je zdruzilo celo vrsto mladih 
profesorjev in drugih izobrazencev (dr. Stempihar, inzener Bloudek, dr. Ed. 
Savnik, uCitelj Ivanc in profesorji: Peterlin, Pirnat, Herle, Komatar, Jersinovec, 
Biicar, Jane), ki hoCejo prirediti letoSnjo zimo 12 poljudnih predavanj. V 
Idriji nadaljuje »Akademija« ze lansko leto zapoCeta in jako mnogobrojno 
oblskana Ijudska predavanja. Kar 19 jih nameravajo prirediti letos. Za Novo 
mesto je naznanil sliCna predavanja prof. Reisner, ki je predaval lansko leto 
v Idriji. Ce tudi vsa ta mnogostevilna predavanja ne dosezejo morda po- 
polnonia svojega namena, vendar je pozitiven vspeh ze v tem, da so se 
nail Ijudje sploh odlo5ili predavati in da se bodo potom teh predavanj v 
resnici izobrazili v dobre Ijudske predavatelje, kakrSnih danes §e nimamo. 
Za nas akademike pa bodi to v bodrilo, da se tembolj udelezujemo v naSih 
akademitnih druStvih predavanj in se tako vadimo za poznejSe delovanje. 

B. 

Slovenski graski akademiki za splosno in jednako volilno pravico. Dne 
28, novembra se je vrSil shod graSkih Slovencev, katerega je sklical iur. 
Gosak (Tabor.) Referiral je iur. D. Koderman (Tabor.) — Udelezba je 
bila slaba, sliSali smo tudi, da je v jedni struji mnogo principijelnih na- 
sprotnikov sploSne in jednake volilne pravice, to gotovo ni nic novega, 
za! samo, da niso tisti gospodje priSli in nam pojasnili svoje principi- 
jelno staliSCe, gotovo bi nam bilo imponiralo! Sprejela se je sledeca 
resolucija: Na shodu slovenskih graSkih visokosolcev zbrani pozdravljajo z 
navdiiSenjem veliko gibanje, ki zahteva, da se vpelje za vse avtonomne za- 
stope, splosna, direktna in tajna volilna pravica. Zbrani so prepricani, da 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 141. 

tudi slovenski poslanci zastavijo svoje sile v to, da se zahteva pravicne 
volivne reforme v najkrajsem casu uresnici. — Ar. 

Slavoostna akademija akademi^nega dru^tva >»Sloveni]e< v proslavo 
701etnice njenega castnega clana Josipa Stritarja se vr§i dne 8. sveCana 
1906 V dunajskem »Kursalonu.« 

Edina slovenska slusaleljica na dunajskem vseu{^ili§^u je gdt. M. Su§nik, 
koroska Slovenka, ki se je posvetlla filozofiCnim Studijam. 

Skupen francoski, italijanski ter stenografski kurs imata srbsko akade* 
micno drustvo ^Zora*^ in '>Slovenija« na Dunaju. 

Dezeini solski svet kranjski o^itno podpira uvoz nemSkih srednjeSolskih 
uCiteljev na slovenske gimnazije. Sedaj je n. pr. razpisano mesto v Kranju, 
— nemscina kot glavni predmet, klasiCna filologija kot postranski 
predmet — a v razpisu ni mi govora o slovenskem uCnem jeziku. Tako 
se odpira Nemcu pot na zavod, v katerem so sami slovenski dijaki In 
imamo deloma ze danes slovenski uCni jezik. 

Zalostne razmere slovenskega Ijudskega solstva na Koroskem. Ljudska 
sola, ki je temelj narodni prosveti, je in ostane naprava, o kateri veija rek: 
Narod brez Sole, narod brez bodoCnosti. Za koroske Slovence so Ijudsko- 
solske razmere naravnost zalostne. Manjka narodnega uciteljstva, ki je prvi 
pogoj dobrej Soli. Na Koroskem imamo Stiri slovenske uCitelje in dve u5i- 
teljici. UCiteljski nara§i5aj na KoroSkem zapade istemu procesu kakor srednje- 
solski, ki se poizgubi v nemSki tabor. Letos Steje izjemoma slov. uCiteljski na- 
raSCaj 14 dijakov. Koliko se nam ohrani od tega sicer §e vedno piClega Stevila, 
nam pokaze bliznja bodoCnost. Glede Sol samih je stvar taka: Sami si jih 
ne moremo vzdrzevati, vlada pa nam ustanavlja mesto slovenskih nemSke. 
Sistem, po katerem ravna, je ta, da dezeini Solski svet zahteva razSiritev 
Ijudske Sole. S tem nakoplje obCini veliko stroSkov. Iz te zadrege ji pomaga 
nemSki >Schulverein«, ki s svojimi doneski zniza doklade najmanj na 400/o- 
UCiteljstvo pa skrbi po nalogu «Schulvereina«, da se otroci vpiSejo nemSko 
in si kmetje na stroSke narodnosti ubranijo velikih doklad. Konec tega 
procesa je, da je nemSka Sola napolnjena s slovenskimi otroci. V takih 
slu£ajih postopa Solski svet zelo potratno, ker treba ponemCevati, a kadar 
zahtevajo Slovenci slovenske Sole, je Solski svet zelo Stedljiv. Tako prosi 
guStanjska okolica ze celih 15 let za slovensko Solo, a ne dobi je, sanio 
da pohajajo slovenski otroci guStanjsko nemSko Solo. Na celej Crti dela 
dezeini Solski svet tako, da se slovenski zivelj ponemCuje in izgublja. 

Koroski srednjesolski profesorji. le ve5krat smo pisali o koroSkih raz- 
merah, v katerih zivi in se vzgaja srednjeSolec. Ne le druzabne razmere, 
zastrupljene in prepojene z nemSkim duhom, ne le pomanjkanje narodnih 
prireditev, gledaliSC, koncertov i. t. d., ampak tudi Sola je velik germaniza- 
toricni Cinitelj. Kar ne pogubi in uni5i nemSki profesor, mu pomaga uniCiti 
njegov — slovenski kolega. Znano je, da je na celovSki gimnaziji tudi 
par slovenskih profesorjev. In ravno ti slovenski profesorji, med njimi Sket, 
Scheinigg, pritiskajo slovenskega dijaka bojeC se . kritike svojih nemSkih 



Digitized by 



Google 



Stran 142. OMLADINA Leto II 

kolegov. Pripetilo se je, da je bil slovenski dijak skozi vsa leta odlicnjak, 
a pri maturi mu je dal gospod Sket *zadostno<^ iz — slovenSCine, samo 
da bi ne mislili nemSki profesorji, da protezira slovenske dijake. S takim 
postopanjem je spravil prof. Sket ze marsikoga v nasprotni tabor. Znan je 
tudi sluCaj, da je profesor Scheinigg nasvetoval slovenskemu oCeta, naj vpi§e 
svojega sina za Nemca, da se deCku ne bo treba uCiti slovenSCine. Pri nas 
Slovencih je Skoda vsacega, ki se izgubi, in tembolj zalostno je, £e naSi 
Ijudje tako postopajo na KoroSkem. Menda vendar ne zele po avanziranju 
gospodje, ki so dve leti pred penzijo. Ne zahtevamo protekcije za slovenske 
dijake, pa£ pa pravicnosti! 2—o. 

Iz Gradca se nam pi§e: Dne 10. listopada se je vrsilo skupno zborovanje 
vseh graSklh slovenskih akademikov. Na dnevnem redu so bili trije referati. 

Phil. Murn (Triglav) je govoril o sploSnih razmerah slovenskega 
dijaStva v Gradcu. Z nekim, rekel bi Cudnim obzalovanjem, je zatrjeval, da 
slovenski dijak nima pristopa nikamor, da ne pride v nobeno dotiko z 
graSkimi narodnimi rodbinami. 

Gotovo radi priznamo tudi mi, da ni vse tako, kakor bi moralo biti! Ali 
kaj hoCemo, menda vendar ne bomo stavili kar kakih zahtev! Spoznavajmo 
graSke Slovence in jih podpirajmo v njihovem delu in stremljenju, iSCimo 
in zahtevajmo stika z graSkimi narodnimi krogi — - v delu za prospeh slo- 
venske misli V tujem mestu, da ubranimo narodne smrti vsaj nekaj izmed 
onih tisoCev in tisoCev Slovencev, ki se potapljajo v nemSkem morju. 

lur. Alb. Kramer (Tabor) je govoril v smislu trzaSkega shoda prav 
izvrstno o gmotnem stanju slovenskega dijaka v Gradcu. PriporoCal je, da 
se ustanovi v Gradcu dijaSki pododbor za podporno druStvo, ki bi lahko 
natanCneje in praviCneje pregledoval proSnje petentov, v Ljubljani pa se naj 
ustanovi centralni podporni biro, ki bi imel v evidenci vse ustanove in 
podpore slovenskega dijaStva. Predavanju je sledila obSirna debata. Zlasti 
se je zdel nekaterim veliko premajhen znesek, ki se je na shodu v Trstu 
doloCil kot eksistenCni minimum (45 K) za Gradec. Res ni mnogo, a ko se 
je doticne gospode pouCilo, kaj si je misliti pod besedo eksistenCni minimum 
so se zadovoljili. SliSali smo tu ostre besede, ostro se je obsojal naCin, 
kako se dele podpore! Nekatere posojilnice sploh ni£ ne store, druge pa 
delijo podpore po tem, kakor je kdo kaj priporoCen — pri podporah ne 
odIoCuje vrednost in potrebnost proSnjika — temveC protekcija! 

Phil. RoziC (Zarja), je govoril na podlagi statistike o bodoCnosti 
slovenskega razumniStva. Predavanje je bilo precej duhomorno, ker novega 
nismo niCesar izvedeli, boljSe bi bilo, Ce bi bil g. referent kar opozoril one 
dijake, ki §e »Omladine^ ne poznajo, naj jo vzamejo v roke in Citajo sta- 
tistiko, ki je izSla v njej. Kar je imel pa g. referent samostojnih podatkov 
iz Istre in KoroSke, pa bi jih bil morda bolje objavil kje v •Zori^ Ce so 
zanesljivi dovolj. Neumestni napadi, ki so nam zopet vzbudili v spomin 
»stare Case«, tudi takrat niso izostali, zopet smo obCudovali oni ^-fini takt«, 
oni znani »bon ton*, ki govori jasno pa zalostno besedo o duSevnem 
nivoju nekaterih gospodov »v rokavicah*. /. P. 



Digitized by 



Google 



Leto 11. M L A D I N A Stran 1 43. 

Ljudsko knjizniStvo na Dunaju je v zadnjili letiii ogromno iiapredovalo 
Danes §teje niC nianj kot 40 javnili Ijudskih knjiznic s priblizno V» "li'i- 
jonom knjigami. Lansko leto so znaSali izdatki teh knjiznic 220.000 kron, 
izposodilo pa se je 3,169.300 knjig. (VseuCiliske in dvorne knjiznice seveda 
ne Stejemo sem.) Najvec knjig je izposodila centralna knjiznica, ki ima 20 
podruznic z 244.000 knjigami. Izposodila je namreC 1,848.155 knjig. Njeni 
izdatki so znaSali 140.000 K. Potem pride ljudsko izobraievalno druStvo, ki 
ima 13 knjiznic z 130.000 zvezki. Njegovi stroSki so znaSali 64.000 kron. 
Drustvo dobiva od mestne obCine podpore letnih 10.000 K in od ministrstva 
600 K. 5 javnih knjiznic z 14.000 zvezki ima tudi druStvo Ijudska Citalnica 
in eno knjiznico ba§ otvorjeni »ljud3ki dom.* Da se je ljudsko knjizniStvo 
dunajsko ze tako krasno razvilo, se moramo §e tern bolj Cuditi, ce pomislimo, 
da je to veCinoma delo le posameznih druStev in da se dunajska krSCansko- 
socijalna ob5ina kolikor mozno upira temu modernem socijalnemu delu. Mi 
se ne cudimo! Saj tekmuje celo napredni Ijubljanski obCinski svet z njo v 
— preziranju Ijudskih javnih knjiznic. Cerkev na barju je seveda jako 
vazna zadeva! B. 

Prijatelj naSega lista nam pi§e: Opozarjam s tern na§e vseu^ili§^nike 
na broSuro: »Die Erziehung der Deutschen zum Weltmachtwillen«, spisal 
dr. Otto Stern, Landrichter in Beuthen O. S. 1905. (Deutscher Verlag, Berlin 
S. W. K5niggratzer Strasse -41/42.) Pisatelj pove tam voditeljem nemSkega 
Ijudstva (v NemCiji) nekaj gorkih, ki se dajo kar od besede do besede pre- 
staviti V naSe razmere! Knjizica je skrajno zanimiva za vsakega, ki se bavi 
ali hoCe baviti s politiko. Stane 50 Pf. =: 60 v. in se dobi gotovo tudi po 
naSih knjigarnah. F. V. 

Podporno drustvo za slovenske visokosolce v Pragi je razdalo v letu 
1901/2 med 49 prosilcev znesek 883 K. V naslednjem letu 1902/3 je naraslo 
Stevilo prosilcev na 127. Prejeli so 2288 K 40 v., povpreCno po 18 K me- 
seCno. L. 1903/4 se je razdelilo med 115 prosilcev 1691 K 80 v in sicer na 
vsacega povpreCno 14 K 71 v. — V zadnjem letu je prejelo 123 prosilcev 
znesek 2100 K 16 v. PovpreCno je prejel vsak meseCnih 17 K 07 v. — V 
celej tej dobi je bilo torej 484 prosilcev, ki so prejeli skupno 6963 K 36 v. 
PovpreCno vsak 16 K, kar znaCi dobri del podpore slovenskega dijaka v 
Pragi. 

USni naCrt dunajske Ijudske univerze za zimski teCaj 1905/06. Da si 
vsaj nekoliko moremo predstavljati pouCno delovanje »Volksheima«, pri- 
obCujemo njegov uCni red za letoSnji zimski teCaj. PouCuje se vsak dan od 
7.-9. ure zveCer iz sledeCih predmetov: iz nem§£ine (slovnica, literatura) 
francoSCine (slovnica, literatura, Citanje francoskih klasikov, konverzacija), 
angle§£ine in latinSCine. Iz zgodovine se podava avstrijska zgodovina od 
1848. leta dalje, iz matematike: algebra, geometrija in geometriCno risanje, 
iz prirodoslovnih ved: fizika, (mehanika, elektrika in optika), kemija (z 
vajami v kemiCnem laboratoriju), mineralogija in botanika (mikroskopiCne 
vaje in spoznavanje raznih rastlin.) Iz pravoslovja predavajo o drzavni upravi 
in zasebnem pravu, iz zdravilstva o higijeni zenske in iz umetnosti: uvod 



Digitized by 



Google 



Stran 1 44. M L A D I N A Leto 11. 

V upodabljajoco umetnost. Poucuje se tudi lepopisje, risanje in pefje. Poleg 
tega se prirejajo §e ekskurzije v razne niuzeje, galerije, tovarne itd. Poljudna 
vseuJJiliska predavanja so iz splo§nega zemljepisja, iz zgodovine (od julijske 
do februvarske revolucije), iz anatomije in kemije. Razven tega imajo §e 
posamezni strokovni klubi vsak teden svoje sestanke. B. 

Dunajske knjiznice in nase dijastvo. Cetudi posezem s priSujo^imi 
vrsticami v delokrog izobrazevalnih klubov, vendar moram opozoriti vse 
svoje tovariSe na te eminentne kulturne institute dunajskega mesta. Bogate 
knjiznice kakor centralna knjiznica i. dr. so nam za par vinarjev na raz- 
polago, kjer nimamo iskati samo knjig za nadaljno izobrazbo, ampak tudi 
prouCavanje naprave same. Vazna toCka v nasem programu je ustanavljanje 
knjiznic. Da se vspeSno lotimo kake ustanovitve, treba da poznamo take 
zavode, kako izgledajo, kako se upravljajo take knjiznice itd. In vendar se 
tako malo zanimajo dijaki za njih upravo, sestoj in zivljenje! Sploh bi bilo 
zeleti, da dijaki bolj vporabijo priliko spoznavali kulturne zavode dunajskega 
mesta, da se intenzivneje peCajo z njihovo upravo iu delovanjem. Dosedaj 
bo jih vpisanih komaj ena tretjina. 

Dunajsko narodno-radikalno dijastvo je izro5ilo dne 5. novembra vodstvu 
dunajske socijalne demokracije o priliki manifestacije za sploSno volilno 
pravico resolucijo, v katerej se izreka z dunajskim proletarijatom v njegovem 
boju za sploSno volilno pravico solidarnim. —'Tudi dne 28. novembra se 
je dijaStvo vdelezilo obhoda po Ringu in Slovenci so prviC od leta 1848. 
nastopili javno s svojo trobojnico. NaSe dijaStvo je bilo dobro vdelezeno. 
Prodrl je tudi pri nas smisel za socijalistiCne teznje. 

Nova vrsta Ijudskih knjiznic. Londonski dnevnik »The Times* je osnoval 

V zadnjem £asu iz reklamnih namenov za svoje naroi^nike velikansko Ijudsko 
knjiznico. Vsak naroCnik »The Thimes« dobi legitimacijo, ki mu daje pravico 
izposoditi si vsak dan 3 knjige iz te knjiznice. Izposodi si vsak lahko 
osebno ali pa tudi po posti, ne da bi mu bilo treba v londonskem poStnem 
okoliSu za poSiljatev kaj plaSati. Istotako jo lahko tudi na ta na^in vrne. 

V knjiznici dobi§ vsako knjigo, katero le ho&§. Ce jo §e nimajo, ti jo takoj 
preskrbe in kolikor Ijudi zahteva eno in isto knjigo, toliko izvodov se je 
tudi nabavi. Vsak petek prinese » Times « seznam novih knjig in vrhutega 
po§lje §e vsak mesec sliCen seznam vsem naroCnikom. Toda to §e ni vse. 
Ce ti knjiga ugaja, si jo tudi lahko kupi od knjiznice in to po znatno 
znizanih cenah. Ce je knjiga §ele iz§la, pla5a§ zanjo 25<>/o manj, it je v rabi 
ze 1 mesec 35Vo> ze tri mesece 50Vo in £e 6 mesecev celo 71«/o nianj kot 
stane v knjigarnah. Ni Cuda zato, da je »The Times* ze dosegel deloma 
svoj namen in da je takoj znatno poskoCilo Stevilo naroCnikov. Naval na 
knjiznico pa je bil tako velik, da so kmalu postali velikanski knjizniCni 
prostori premajhni in da se je moralo pomnoziti Stevilo knjizniCnih uradnikov 
od 40 na 340. B, 



Oblastem odgovoren Hlhael Uoianec. — Izdaja eksekutiva narodno-radikalncga dijaStva. 
Ti«k J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 



Digitized by 



Google 



J 



A. K.: 

SKALASI NA DELO! 



IL 



'i 



Novemu ferijalnemu drustvu je zaCrtan razmeroma velikansk delokrog, 
kajti tu naj se glasom pravil razteza po celem Stajerskem (sc. kjer 
bivajo Slovene!). Proti tako obSirnem delokrogu govorijo skuSnje ze 
obstojeCih ferijalnih organizacij in na trza§kem shodu se je opeto- | 

vano povdarjala vaznost majhnih lokalnih organizacij, ki lazje koncentrirajo I 

vse sile in z njimi v veCji meri razpolagajo. §e tehtnejSi razlogi pa so J 

govorili pri ustanovitvi Skale proti temu principu. Znano je, kako poCasi 3 

dozore ideje in koliko zaprek in tezav se stavi njihovem uresniiSenju — saj i| 

so Stajerski narodni radikalci omahovali skoraj celo leto predno je priSlo I 

do ustanovnega obCnega zbora » Skale «. Stajerske razmere nanesejo nadalje, | 

da najdemo redko v manjSem okraju zadostno Stevilo dijakov, ki bi tvorili ;| 

lastno ferijaino druStvo, prav obsezni teritoriji, kakor je n. pr. eel juzno- »^ 

vzhodni del slovenske Stajerske bi ostali brez dijaSke organizaeije, v drugih ^^ 

krajih najde dijastvo med narodom §e tako malo opore, da bi njega delo- | 

vanje se izjalovilo vsled slabih materijelnih razmer. Vsem tern nedostatkom ;? 

odpomore veCja ferijalna organizacija, ki je osnovana po naCinu naSe »Skale«. \ 

Ne eni strani obsezen delokrog, ki tudi v dijaStva revnih okrajih omogoCuje i 

delovanje, §e precej dobra materijelna sredstva, ki so kakor naravno veCja | 

kakor ona vsake manj§e lokalne organizaeije, na drugi strani pa le mo- I 

goCnost delitve deia s tern, da se v podroCju druStva samega povsodi lahko 
osnujejo podruzniee z lastnimi lokalnimi odbori, ki lahko popolnoma samo- 
stojno razvijejo svoje delovanje tern intenzivnejSe, ker so jim na razpolago 1 

vsa druStvena sredstva kakor skioptikon, posamezna vzorna predavanja itd. 
Uporabnost zdruzenja teh dveh principov bo seveda pokazala §e-le praksa. 
Glede soeijalnega delokroga bo nam uvazevati predvsem poroCilo 
Prosvetinega referenta na trzaSkem shodu, kjer povdarja, da naj se razvije 
najintenzivnejSe delovanje med takozvanim »ljudstvom« t. j. v prvi vrsti med 
kmeti in delavci, posebno ako razSiri »Akademija« svoj delokrog tudi na 
Stajersko, v na§a mesta in veCje trge. Na dezeli bo naSel dijak-predavatelj 
vedno pozornejSega in hvaleznej§ega ob^instva, kakor pa med meSSanskimi 
krogi, ki ga navadno smatrajo za »premladega«, da bi izkuSene moze pod- 
uCeval, na dezeli pa je tudi predvsem potrebna povzdiga izobrazbe, saj je 
za naSega kmeta in delavea Ijudska Sola, dostikrat le enorazrednica, izkljuiSno 
najviSji izobrazevalni institut. ^^^ , 

10 



Digitized by 



Google 



Stran 146. OMLADINA Leto II. 

Pravila ferijalne organizacije sicer naStevajo celo vrsto sredstev, ki naj 
sluzijo dosegi druStvenega smotra od shodov do gledaliSkih predstav. 
Povdarjal pa sem ze, da se mora polagati glavno tezo na predavanja 
in na knjiznice, kakor storijo to druga ferijalna druStva. 

■Predavatelj naj skusa vplivati na cSuvstvo*, sluSalci naj mu slediio 
ne le z razumom, ampak tudi s srcem, predavanje naj jih zanima skozi in 
skozi; na ta nafin pridemo najpreje in najsigurnejSe do pozitivnili vspehov. 
Kraj. V katerem smo naSli dovolj pozornega obCinstva, naj se ne zanemarja, 
predavanja naj postanejo tam nekaka trajna inStitucija, kjer se povsem ne- 
prisiljeno razvije sistematiCno izobrazevaino' delo, in se realizujejo Ijudske 
knjiznice. 

Vazno sredstvo, kako vzbuditi zanimanje za predavanja in po njih za 
Izobrazbo, se mi zde kratko^asna predavanja s slikami za otroke, za katera 
naj bi se porabila pravljice, bajke, kratke zgodovinske Crtice itd. Mladina 
bo gotovo z velikim veseljem in hvaleznostjo sledila predavatelju, skozi srca 
otrok pa pelje tudi pot v srca stariSev. S primernimi predavanji bi se tudi 
laliko vzbudilo in oja^ilo zanimanje za knjige, kratka povest iz enega ali 
drugega dela, ilustrirana po skioptiku, bi bil jako hvalezen nastop in 
najlepge priporoCilo te ali one knjige. 

To pa bo tudi najboljSe delo za ustanavljanje Ijudskih knjiznic, kajti 
metoda nabiranja knjig potom oglasov, pozivov itd. se ni posebno obnesla, 
materijelne druStvene razmere pa bodo nekaj £asa tudi zabranjevale, da 
drustvo na lastne stroSke snuje potujoCe knjiznice. Vendar pa bi naj Siani' 
pri posameznih obCinah agitirali in delovali na to, da te obrnejo kako podporo 
V prilog potujoCih knjiznic — vspehi so vsekakor mogoci. 

Povsodi pa bo treba energiCnega navdugenega nastopa, da dosezemo 
kolickaj zazeljenih vspehov. Zato Stajerski akademiki: Na delo! 

vseuCiliSCno vpraSanje. 

Volilna reforma je za nekaj Ca^a zatemnila narodne postulate. Tudi 
slovensko vseu5ili§5no zahtevo. Samo Italijani so si znali pridobiti 
vaznih zagotovil ministrskega predsednika. Z odstopom Hart- 
lovim so padle v vodo obljube, ki jih je dal Slovencem gledeslo- 
venske pravne fakulte, z njim je padel tudi projekt Rovereto. Gauc ne 
odklanja veC naCeIno Italijanom Trsta, kakor sta to delala Knrber in 
H artel. Italijansko geslo „Trst ali niCesar" je s tem zadobilo realnost. Vse- 
uciligtna debata Italijanov se obeta za povelikonoCno zasedanje. Zaradi bojev 
za volilno reformo sicer ni verjetno, da pojde po tem programu, a to je 
gotovo, da bo jedna prvih neodlozljivih toCk dnevnega reda drzavnega 
zbora, izvoljenega po novem volilnem redu, vpraSanje italijanske pravne 
fakulte V Trstu. In v novem parlamentu so Sanse Italijanov lepSe^ pa tudi 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Stran 147. 

slovenski zahtevi bi se ne mogla nova zbornica upirati tako kakor sedanja. 
Zato je stvar slovenske delegacije, da si zagotovi, da bo slovensko vseuCi- 
liSCno vpraSanje z isto intenziteto najmanj istoCasno z drugimi vseuCiliSkimi 
zahtevami stopilo v novo zbornico. Kakor so si to znali izsiliti Itaiijani, iz- 
siiimo si tudi mi. — Do tedaj pa si morajo biti slovenski politiki docela 
na jasnem glede vpraSanja Ljubljana-Trst! StaiisCe narodno-radikalnega 
dijastva smo objasnili ze iani v *Omladini«. Tedaj smo pisali: »Podpiramo 
staro zahtevo po slovenski univerzi v Ljubljani. Nasprotujemo italijanski 
univerzi v Trstu. Od tega nasprotovanja, ki temelji na prepri'iSanju, da je 
za nas samoitaiijanska univerza toliko kot izguba naSe bodoCnosti — sloven- 
skega Primorja — ne odstopimo, tudi ako bi nam Itaiijani zato ponujali 
pomoC za Ljubljano. Ako pa bi politiCna konstelacija nanesla, da se Itali- 
janom zelje izpolnijo proti na§i volji — pride v interesu na§e 
primorske pozicije in tudi v interesu procvita bodoCe slovenske visoke Sole 
resno na diskusijo vprasanje, ali naj ne bo slovenska visoka Sola v 
Trstu in sicer na temelju utrakvizma, ki bi dajal garancijo 
mirnega vsporednega razvoja jugoslovanskega in italijan- 
skega dela univerze*. 

Izza lanskega leta se je polozaj izpremenil v toliko, da smatramo 
Slovenci drugo alternativo za vsprejemljivo, kajti prigovori niso drzali. Jednako 
pa je ostalo oficfjelno Italijanstvo s »Piccolom« na £elu, ki odreka absolutno 
Slovencem v Trstu vse sole od najnizje do najviSje. Ker tedaj garancija. za 
moznost utrakvistiCne univerze ni dana in tudi §e ne bo, dokler Itaiijani 
ne uvidijo, da je njihovo mesto ob rami rastoCega Slovanstva, — zato smo 
se na substratu tu navedenih misli na trzaSkem shodu zopet izrazili za 
Ljubljano in proti italijanski univerzi v Trstu. To staliSCe bodo paC 
morali z vso brezobzirnostjo zagovarjati. NaSi poslanci ne smejo na 
noben naCin pripustiti drugaCne reSitve. 

Sklep narodno-radikalnega shoda v Trstu ni bil po volji nekemu reali- 
st iSnemu ^eSkeniu dijaSkemu glasilu. Da smo manifestirali proti italijan- 
skemu vseuCiliSCu v Trstu, se mu je zdelo nekulturno, SovinistiCno dejanje, 
obsojalo je one CeSke dijake, ki so bili v Trstu in nas niso obvarovali te 
»kulturne blamaze«. Ta Ijubeznjiva kritika morda izvira iz nepoznanja razmer, 
ako pa je kritikom znano, da je avstrijskim Italijanom, ki bivajo po veCini 
v Trentu, trzaSka zahteva politiCen postulat, ki pomeni, 6e se uresniCi, za 
primorske Slovane, ki komaj vstajajo, smrt, za naso univerzalno zahtevo 
silno tehtno oviro in za naSo bodoi^o event, univerzo v Ljubljani velikansko 
Skodo, ako morda priznavajo, da se sporna vpraSanja med narodi reSijo 
edino, ie se obema narodoma ugodi in nobenemu ne krSi zivljenskega 
interesa, in torej morda uvidijo, da imamo le dve poti in dva junktima: 
ali Ljubljana — Trident ali utrakvistiCna univerza v Trstu 
in se morda blagohotno informirajo, da obema alternativama nasprotujejo 
Itaiijani tako strastno, da do danes odklanjajo najmanjso nado na tako 
resitev — in ce bi potem oni CeSki tovarisi Se vedno govoriCili o »kulturni 
blamazi« in nam tako priporoSali iz same »humanitete«, da sodelujemo pri 

10* 

Digitized by VjOOQlC 



Stran 148. OMLADINA Leto IL 

kopanju svojega groba, potem spadajo brez dvoma med one realiste, ki jim 
je bolezen diagnosticiral tako eksatno realist dr. Chalupny: — pfecenovani 
ciziny a nezdravy hyperkriticismus. Z. 

DR. LJUD. PIVKO: 

NABIRAJMO GRADIVO NARODNEM 
2IVLJENJU. 

Gradivo! Ta pojem treba razSiriti. Mnogim je »narodno blago« samo 
narodna pesem, pravljica, prazna vera, navada. Res je sicer, da 
na§e folkloristiCno (narodopisno) slovstvo ne obsega mnogo veC 
in da se nam je to, kar ga imamo, podajalo pogostoma premalo 
toCno in nepopolno. Kdor nam je pisal recimo o domaCih navadah, je 
popisal gostijo, smrt, spomnil se tudi mogoCe predpusta ali §e kakega 
drugega praznika, dalje pa smo Culi prav maio o svojih narodnih navadah. 
Pri drugih toCkah je ravno tako in samo pesmi bomo v kratkem imeli 
pred seboj v taki popolnosti, kakrsna se more doseCi z naSimi zbirkami in 
nabiralci. 

Ostalo izdano narodno blago ne kaze take osnove, da bi se mogla 
ustvariti dobra slika o gmotni in duSevni kulturi na§ega Ijudstva. Premalo 
nahajamo Crtic o narodnem srcu, o druzinskem zivljenju, o razmerju med 
sosedi, domaCih pravnih pojmih, o znanju Ijudstva, o njegovem miSljenju 
in modrovanju, opazovanju itd. A vendar je vse to vazno, ie hoCemo videti 
V du§o Ijudstva, ravno tako vazno ali pa §e vaznejSe ko — zenitvanjske 
navade. 

Moderno znanstvo ceni narodno blago. Po vrsti se porajajo publikacije 
in Casbpisi, ki so odprti samo narodopisnim §tudijam in zbirkam. Slovene! 
§e si seveda nismo mogli ustanoviti rednega narodopisnega glasila in se 
zadovoljujemo, 5e vidimo v meseCniku ali celo dnevniku narodopisno 
drobtino. Dobro tudi to. — Sicer pa ne smemo reCi, da nimamo lastnega 
narodopisnega .glasila. Imamo ga, samo ne vemo, da ga imamo. Koliko 
slovenskili omikancev pa je ze videlo »Zbornik za narodno zivljenje in 
obiCaje juznih Slovanov*, ki ga izdaja jugoslovanska akademija znanosti in 
umetnosti v Zagrebu? 2e ime tega zbornika pravi, da je namenjen tudi 
Slovencem. Da prina§a malo slovenskih prispevkov, niso krivi uredniki, 
ampak Slovenci, ki se ne brigajo za zbornik. 

Omenil sem, da se pri svojih skromnih narodopisnih sestavkih premalo 
oziramo na dobro osnovo. Ce hoCemo, da bo gradivo toCno in popolno, 
moramo ga zlagati po osnovi, sistematiCno nabirati in pisati. Kje imamo 
tako vzorno osnovo? 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Stran 149. 

Opozarjam na knjiiico, ki jo je sestavil prejSnji urednik »Zbornika« 
dr. Anton Radi(5 in ki se poslje na zahtevanje vsakomur.*) 

Radiceva osnova se deli na tri dele. V prvem delu se vpraSuje po 
kraju, kje narod zivi, po prirodi, ki je ni ustvarila ne roka ne glava. Tu se 
obravnava kraj, gore, vode, zemljiSCa, zrak in vreme, tla, rastlinstvo, zivalstvo; 
potem Clovek, 51ove§ko telo, posebni pojavi na telesu; potem jezik, nareCje. 

V drugem delu se vpra§uje, kako porabija Ijudstvo darove prirode, 
kaj si ustvarja z rokami, da od tega zivi, toraj kako gmotno kulturo ima 
Ijudstvo. VpraSanja se tii^ejo zivljenskih potreb in dela, vasi, hi§e, dvoriSCa, 
hrane, obleke, svetiva, kadenja, lekov; dalje orodja, obdelovanja, pridelovanja. 

Tretji del se bavi z narodnim zivljenjem v ozjem pomenu, s tako- 
zvanim »narodnim srcem* in z »narodno du§o«. Ta del obsega druzenje in 
obJJevanje z Ijudmi, zivljenje v druzini, razmerje med sosedi, razlike v ziv- 
Ijenju posameznikov (bogati : ubogi, stari : mladi itd.), versko zivljenje, §olo; 
sem spada domaCe pravo in pravni obiCaji, obiCaji sploh (obiCaji prj delu, 
v obCevanju, obletni in javni obiSaji, porod, gostija, smrt. Dalje spadajo sem 
narodne zabave, razgovori starih in mladih, fantovske, deSke in otroSke igre, 
pies, godba, petje. — V poglavje o »narodni du§i« gre poezija, narodne 
pesmi, pripovedke, pravljice, bajke, Saljive pripovedke in §ale, zastavice; 
prazne vere, vraze, misli o svetovnih, £love§kih in drugih moCeh; bajanje; 
nazadnje izkuSnje naroda, znanje in modrovanje o zemlji in prirodi, o casu, 
o tujih narodih in tujih drzavah, znanje preteklosti, miSljenje o Ijudeh, 
zivljenju in svetu. 

Tu vidimo pregled »Osnove«. Knjizica je zelo dobra, Ceravno jo je 
sestavil dr. Radic le za prvo silo in se torej ne more trditi, da je popolna. 
— Na koncu §e podaja kratek navod o naCinu nabiranja. 

Pri folkloristiCnem delu lahko dokaze slovensko dija§tvo svojo zrelost 
in mo5. Ravno dijastvo lahko najvec stori v tej stroki. Kmet sam, ki pozna 
svoje zivljenje in svoje razmere najbolj, ima navadno preokorno pero in 
premalo zmisla za tako delo. Dijastvo se vraCa leta in leta redoma med 
domaCine in si z lahkoto pridobi potrebno zaupanje pri Ijudstvu, 5e ga je 
skrb in zelja. In le zaCne dijak v nizjih, najni^jih razredih srednje Sole z 
nabiranjem narodnega blaga, poda lahko ob sklepu §tudij obenem tudi lepo 
delo — sad dijaSkih let. Drugo§olec ne cuti tezave pri zapisovanju 
domaCih iger, zabav, razgovorov, pripovedk, pesmi. PetoSolec se poprime 
tezavnejSih toCk. 

Na visokih solah pa je narodopisno delo tovari§em dobra gmotna 
pomof. Jugoslovanska akademija sprejema prispevke in je plaCuje precej dobro. 

Ne ubijajmo Casa in mo5i! Mlada energija se ne sme zgubljati v pesku. 
VraCajmo se o pocitnicah v domovino z namenom, da posvetimo nekaj 
prostih uric tudi narodopisnim zbirkam. 

*) Naslov: Dr. Dragotin Boranid. urednik •Zbornika*, Zagreb, KaCiceva ulica §t. 7. 
Osnova za nabiranje in proucevanje gradiva o narodnem iivljenju (v hrvatskem jeziku). 

Digitized by VjOOQlC 



Stran 150. OMLADINA Leto II. 

CIRIL PREMRL: 

POTREBI ORGANIZIRANEGA IZOBRA^E- 
VALNEGA DELA.*) (koneo 

VeCjo vaznost nego na Casopisje je polagati na knjiznice. Te naj bi 
bile — povsod javne. Lepa knjiznica bi morala biti ponos vsakega 
drugtva, najizdatnejSi vir, iz katerega bi tekel nevsahljiv studenec 
izobrazbe. Razne knjige, ki bi bile namenjene deloma zabavi, deloma 
pouku, naj bi bilo izmed glavnih sredstev, s katerimi bi doseglo druStvo 
SVD] namen. 

Skrbeti bi bilo dalje za predavanje in po potrebi za strokovne kurze. 
Predavanja, katerim naj bi sledil vedno razgovor, je seveda uravnati po 
lokaini potrebi. V glavnem naj bi se govorilo o najnujnejSih stvareh, ki jih 
mora danes vsak Clovek poznati ; seznanilo naj bi se slovensko Ijudstvo s 
svojo preteklostjo, spoznalo najnavadnejSe naravne pojave, poduCilo naj bi 
se ga glavnih toCkah ustave in ustavnega zivljenja, o najvaznejSih postavah 
ltd. Opozarjalo in svarilo naj bi se ga pred napakami 5asa, pred socialnimi 
boleznimi, sku§alo izleSiti rak-rane, ki razjedajo nravno in gmotno moc 
naSega iiarodnega organizma. Pred vsem, pa naj bi se ga navajalo k umnemu 
gospodarstvu, vcepljevalo mu smisel za sploSnost. 

Kurzi bi morali biti Cisto strokovne narave. Nauciti Ijudi brati, pisati 
in raduniti, je ie mnogo. 

In k vsemu temu naj bi priSla §e zabava. Vsak mesec en zabavni 
veCer z izbranim vsporedom, kjer bi vladalo domaCe in priprosto veselje, 
kjer bi se sligalo umetno petje, deklamirale pesmi, uprizarjale kratke igre, 
tak vecer bi bil izrednega vzgojevalnega pomena. 

V vsem pa bi morala biti izobrazevalna drustva nepolitiCna, brez kake 
strankarske barve, namenjena vsem in za vse. 

Toda to bi bil ideal izobrazevalnega druStva! Tega ideala posamezno 
druStvo ne bo nikdar doseglo. Moglo bi to storiti le pod izredno ugodnimi 
okolnostmi in 5e bi mu bilo na razpolago par izvrstnih voditeljev. Odpade 
eden izmed teh predpogojev, vsa zidava razpade v pesek in prah. 

Ce se hoCe dosegati visoke cilje, ne sme biti posameznik navezan na 
samega sebe. Imeti mora zaslombe tudi drugod, imeti mora somiSljenikov, 
ki ga podpirajo, na ktere sme rai!uniti. Dru§tva z istim namenom 
se niorajo zdruziti. Ako hoCejo vspeSno in v veliki meri delovati, treba 
je enotnega naCrta, po katerem bi se druStva snovala in vodila, treba 
pa jim je tiidi skupnega srediSCa, zveze, ki bi posamezna dru§tva vezala in 
od koder bi jim prihajalo vedno novega zivljenja. 

To so spoznali ze nasi klerikalci, ki se jim ne sme odrekati talenta 
za organizacijo. L. 1897. so ustanovili „Slovensko krs5ansko-socijalno zvezo" 

* Clanek istega naslova, ki se je objavil v grudnovi steviiki kot konec-- je za§el 
vanjo pomutorna mesto gornjega Clanka. 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADINA Stran 151. 

V Ljubljani, ki je zdruzevalo lani v sebi ze 116 dru§tev. S tern so si usta- 
novili klerikalci zvesto i$eto, ki gre zanje, 5e je treba fez drn in strn. 

S to „Zvezo" ne moremo soglaSati, ker je v bistvu politiiSna organizacija 
— tudi ustanovljena edino iz tega namena — , kar se najbolje vidi ob Casu 
raznih volitev. Takrat so drustva, ki so v »Zvezi« najhujSa agitatorska toriSCa. 

S »Zvezo« dalje ne moremo soglaSati, ker §iri lazi-izobrazbo, prikrojeno 
zadnjemu namenu, vsled katerega se je pravzaprav ustanovila, in ta je 
strankarsko-politiCen. 

Danes potrebujemo tudi mi »Zveze« na§ih druStev, ako 
hoCemo da bodo druStva napredovala. Pri§li smo pozno, a bolje 
enkrat kakor nikdar. 

Take organizacije, kakor jo imajo klerikalci, mi saj v doglednem tasu 
ne bomo mogli doseCi. Nimamo Ijudi, ki bi se jih dalo, kakor duhovnike 
prisiliti, da ustanove in vodijo v vsaki vasi izobrazevalno druStvo. 

Stvar je zdaj taka. SkuSati moramo, da dobimo najprej nekoliko krepkih 
priblizno izvrstnih druStev. Tu naj bi bila potem podlaga nove skupne 
organizacije. Vzgojila naj bi dobrih voditeljev in sluzila drugim druStvom v 
vzgled. Vzgojimo si voditeljev izmed mlade inteligence in pripravimo za to 
priproste fante, pritegnimo k delu ufiteljstvo! 

Celo stvar pa naj vzame v roko druStvo, ki je po na§em mnenju v 
to najbolj poklicano, to je »Akademija«. Podpirala bi jo lahko naSa ferijalna 
druStva. Izobraienstvo, demokratiCna inteligenca, se mora postaviti na 5elo 
celega gibanja. Pri klerikalcih so glavni politiCni voditelji obenem voditelji 
»Zveze«. Drugod pa se ni bilo doslej sliSati, da bi se kak politiCen voditelj 
le zanimal za to stvar. To so bagatele, ki nimajo z »visoko* politiko niCesar 
opraviti. Kaj §e celo, da bi §el kak doktor v majhno vaSko druStvo! To je 
treba predrugaCiti. Za danes svetujemo, da bi poklicani faktorji o tern raz- 
mi§ljevali in da bi temu razmi§ljevanju sledila tudi dejanja. 

>p.« 

SISTEM POSLOVANJA LJUDSKIH KNJI^NIC 
„PROSVETE". 

Po skoro poldrugoletni izkuSnji v poslovanju Ijudskih knjiznic je 
*Prosveti« mogoCe, da objavi sistem za poslovanje, kakor si ga je 
izdelala drzeS se naCela da bodi dober sistem: 1. natanCen, 
2. pregleden, 3. jednostaven. 
Pred vsem potrebuje knjizniCar imenik knjig svoje knjiznice. V 
omari naj stoje knjige natanSno v redu, kakor so vpisane v imeniku. 
Knjige nimajo nobenihstevilk. Sajse dober knjizniCar v kratkem 
izpozna v tisocih knjigah. Na§e Ijudske knjiznice pa itak ne stejejo mnogo 



Digitized by 



Google 



n 



Stran 152. 



OMLADINA 



Leto II. 



knjig, 5e pa vendar rabi kake orijentacije, mu je primerno sestavljeni 
imenik nekako zrcalo knjiznice. Da se preglednost povefa, se naj pri 
vezavi da razloCno utisniti v hrbet ime pisatelja in knjige. 

Kdor reflektuje na knjige, dobi za 20 h legitimaci jo. Na njej je 
vpisana Stevilka legitimaci je in ime upraviCenca. Na tiskani legitimaciji 
je lestvica z rubrikami: izposodil dne..., vrnil dne..., placal..., opomba... 

Edini poslovni zvezek, ki ga potrebuje na§ knjizniCar, je zvezek, v 
katerega vpisuje imetnike legitimacij po vrsti, kakor so se oglasili. V zvezek 
tedaj vpiSe za vsakega Steviiko, ki jo dobi legitimacija novega Clana 
knjiznice, njegovo ime, stan, starost, bivaiiSfe in koliko je plaCal za legitimacijo. 

TeziSCe vsega poslovanja je vpisovanje v kartone. V vsaki knjigi 
imamo (navadno v zato narejenem zakeljCku) tiskovino (karton) z rubrikami, 
ki so razvidne iz obrazca, ki je tu poleg natisnjen n. pr.: JurCiC L, Deseti 
brat, izposojen dne 2.. III. 1906, leg. Steviiki 23, plaCai 2 h, vrnil 12. III.; v 
opombo pride eventuaino dovoljenje knjizniCarjevo, da se knjiga lahko obdrzi 
preko obiCajnih 14 dni. V opombo se tudi vpiSe eventualne poSkodbe knjige. 



Ime pisatelja in knjige: 




Izposodil dne: 


Komu? 


PlaCal : 


Vrnil dne: 


Opomba 













, 




i 

1 



Skratka: na kartonu imamo popolno zgodovino vsake knjige. 
Kedar si kdo knjigo izposodi, vzame knjizniCar karton iz knjige, izpolni 
rubrike in ga polozi na ono mesto v omari, kjer stoji knjiga, kedar je doma. 
Ko se knjiga vrne, zopet izpolni potrebne rubrike in karton polozi v knjigo. 
Z objavo tega sistema upamo vstreci vsem snovateljem Ijudskih knjiznic, 
ki se mnoze nam v radost in zadoSCenje. Ustrezeno bo tudi onim zasebnikom, 
ki bi hoteli del svojih knjig nameniti javni porabi. Knjiznicarjem samim 
veljajo §e naslednja naroCila: 1. Prepise imenika knjig, na katerih naj se 
vpiSejo vidno tudi uradne ure in kraj izposojevanja, naj se na preglednih 
tabelah nabije na vidnih mestih po kraju. 2. Legitimacijo naj vzame opra- 
viCenec na dom, le v najskrajnejSem slucaju naj jo prevzame knjiznicar v 
varstvo. 3. Defekte na knjigah naj knjizniCar takoj popravi ali sam, ali po 
knjigovezu. 4. Vsak teden naj najmanj enkrat pregleda celo svojo knjiznico 
in takoj opozori one, ki so si brez njegovega dovoljenja obdrzali knjigo 
preko 2asa. 



Digitized by 



Google 






Digitized by 



Google 



1 



Leto II. OMLADINA Stran 153. 



LISTEK. 

Umrl je dne 4. grudna I. 1. v DivaCi na Notranjskem na§ nepozabni 
tovari§, Clan akademiCnega dru§tva »Slovenije*, jurist Josip Ceper. Pokojnik 
je bil vsled svojih prikupljivih lastnostij pri vsakomur priljubljen, najboljsi 
kolega in Ijubeznjiv tovariS. Ves 5as svojih akademiCnih Studij je bil zvest 
Slovenijan. Lani pozimi je priCel bolehati — lotila se ga je suSica, ki je ze 
premnogega slovenskega dijaka spravila v prerani grob, in kateri je slednjiC 
tudi on podlegel. AkademiCno dru§tvo »Slovenija« se je vdelezilo pogreba \ 

svojega 5iana po deputaciji. Lahka mu zemljica! 

SrednjeSolskim tovariSem I Izdajateiji broSure »Iz naroda za narod« 
so sklenili v tako obSirnem slogu poroCati o trzaskem shodu v prvi vrsti 
zaradi srednjeSolskega dijaStva. Ko smo sami bill §e v srednji §oli, 
smo vsi tisti, ki smo imeli kaj idealizma, ki smo se nameravali posvetiti 
narodnemu delu — in v to je poklican na kateremkoli polju prav vsak 
slovenski izobrazenec! — tedaj smo vsi delali naCrte za prve case svobode, 
za akademiCna leta. Tako je brez dvoma tudi med Vami! PoroCa se nam 
sicer staino o brezbriznosti posameznikov, o tern, kako si klerikalizem vzgaja 
brezpogojnih prista§ev brez samostojnega mnenja in znaCaja, kako se je 
vrinilo med Vas nezaupanje vsled vohunstva, vendar upamo, da je med Vami 
se vedno mnogo takih, ki hoCejo proti vladajoCim slabostim na desni in levi 
spraviti do zmage prepriCanje in kolegijalnost. Sedanja dijaska generacija je 
V broSuri ^^Iz naroda za narod« zbrala s pozrtvovalnim trudom veliko idej 
in informacij za slovenskega dijaka. Ce se hoce sedanji napredek ekonomiCno 
razumno izrabiti, Ce se torej noCe, da se sedanji napredek za Vas izgubi, 
ampak ohrani kontinuiteta, se morate natanCno seznaniti z na§o brosuro. 
Mnogo je takega, kar mora vsak dijak vedeti, tedaj Cisto zrel sad dobite v 
njej, in Va§a naloga bo, da nadaljujete. Ce boste obdelovali ali sami 
all s prijateiji broSuro in jo presojali razumno in samostojno, ne bo 
prihodnja dijaSka generacija reakcija h klerikalnemu kimovstvu, h frakariji 
in prismuknjenem burSevstvu, kakor prorokujejo pesimisti, ampak bo v 
napredku nadaljevala, Ce se boste naroCali na broSuro, nam tudi ne bo 
treba reflektirati na to, da se na§e srednjeSolske knjiznice, kakor bi se to 
spodobilo, naroCe na glasila in dela dijaStva. Ce Vas pa kdo »svari« pred 
knjizico, potem vedite, da se le boji, da ga jasnej§e izpregledate! 

V zadevi nameravanega vsedijaSkega shoda je podalo akad. drustvo 
>^Slovenija« sledeCo izjavo: 

Lani v juniju se je posvetoval odsek dunajskega slovenskega dija§tva 
o ze dolgo nameravani priredbi vsedijaSkega shoda. Zastopniki vseh struj 
so se naceino izrekli za shod. Glede njegove realizacije pa se je po daljsi 
debati soglasno sklenilo, da se shod ne vrSi ze o letosnjih velikih po- 
Citnicah, ampak pozneje. — tej seji so §irili delegati klerikalnega dijaStva 
notoriCno neresniCne vest! z ocividnim namenom si pridobit popu- 
larnost. 



Stran 154 M L A D I N A. Leto IL 

Ker je zaupanje v resnicoljubje in honetnost delegatov v naSih razmerah 
temeljni pogoj vsakemu dogovarjanju, je gotovo popolnoma opraviCen 
sklep >Slovenije« z dne 4. listopada 1905, da ne stopi we6 v zadevi vse- 
slovenskega dijaSkega shoda v noben stik z »»Danico«, ako se ta strinja z 
nastopom svojih delegatov. — Neresnii^nost trditev DaniHnih zastopnikov je 
tako notoriCna, da je vsako preiskovanje in tajenje izkl juCeno. Zato nismo 
hoteli misliti, da se bode celo druStvo identificiralo z njimi in smo sklicali 
na dan 12. grudna 1905 sestanek, kjer naj bi se zadeva poravnala in bi se 
zaCelo delati za ze nujni vsedijaSki shod. — >Danica« se sestanka ni ude- 
lezila, da se izogne Castni dolznosti dati »Sloveniji« zadoSCenje. Svojo 
odsotnost pa je opraviCevala s praznimi uveti, ki zdaleka nimajo opraviti z 
vpraSanjem vsedijaSkega shoda. 

S tern nelojalnim in vse prej kot honetnim nastopom je »Danica« po- 
kopala vseslovenski dijaSki shod. — Na Dunaju, dne 14. grudna 1905. 

Akad. drustvu „Sloveniji'' so ta teiSaj pristopiii kot starejSine sledeCi 
bivsi Clani, gg. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani; dr. Otokar 
Rybaf, odvetnik vTrstu; dr. Henrik Tuma, odvetnik v Qorici; dr.Bozidar 
FerjanCiC, dirigent Kreditne banke v Spljetu; dr. Dragotin Treo, odvetnik 

V Qorici; Kuno HoCevar, profesor v KoSevju, dr. Ivan BenkoviC od- 
vetnik V Brezicah, Franjo Pahernik, dip!, forest, v Vuhredu, dr. Ivan Subelj, 
c.kr.ministerijaini tajnik na Dunaju in dr.Konrad JaneziC, odvetnik v Voloski, 

Izobrazevaino delo v akad. drustvu „Sloveniji''. Ker je moral izobras^e- 
valni klub radi boziCnih poCitnic prekiniti svoje delovanje ze 5. grudna, so 
se vrSila v tem mesecu le sledefa predavanja: iur. Agneletto: Slovani 

V Istri — iur. Jan je imel uzorno Ijudsko predavanje o avstrijski 
ustavi in iur. Agneletto je predaval o kulturnem stanju istrskih 
Slovanov. 

Nasa akademska dniStva in brosura. »Slovenija« je naro5ila 100 izvodov 
broSure »Iz naroda za narod< in zahteva lahko z vso pravico od vsakega 
clana, da si jo kupi. Isto izvrSe brez dvoma tudi na§i radikaini tovariSi v 
Gradcu in Pragi. Sedaj pa je piiSel tudi 5as, da klubi sistematii^no predelajo 
broSuro in tako narede pot napredku. PrihodnjiC prinesemo temata, ki bi 
se naj na podlagi broSure, seveda §e bolj podprta na osebno znanje, 
invencijo in inicijativo, obdelovala v klubih. Za danes navedemo le k vse- 
ucili§kemu vprasanju nekaj naslovov: 1. Kako so urejena vseu£ili§Ca v raznih 
drzavah, kako v Avstriji, koliko stolic itd., 2. Predpogoji vseu5ili§ke profe- 
sure, 3. Ustanovitvena zgodovina avstrijskih vseu5ili§£, 4. Prenapolnenje 
nasih univerz in rastoCa nacijonalizacija, 5. Problem univerze malega na- 
roda, njeni smotri, njena sredstva. 6. Slovenska univerza in Jugoslovanstvo, 
kaj mu bodiV 7. Slovansko-italijansko vpraSanje, ali so stremljenja obeh 
piemen zdruzljiva? itd. 

Izobrazevalni klub „Tabora" je priredil v mesecu decembru dvoje pre- 

davanj. TovariS Grose I j (Slovenija) je v teh predavanjih razvijal in ute- 

meljeval pred polnoStevilno zbranimi dru§tveniki »Moderni svetovni nazor«. 

S svojim globoko premiSljenim govorom je predavatelj tudi pokazal, da 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 1 55. 

je slovenski jezik pripraven za vsako tudi najtezjo znanstveno vporabo. — 
NaCelniStvo izobrazevalnega kluba prevzel je tovariS Kramer. 

PreSernov veCer akademiCnega tehniCnega druStva >»Tabor« v Qradcu, 
ki se je vrSil dne 5. decembra, bil je res nad vse lepo slavlje lOSIetnice 
pesni§kega prvaka. Prekrasno predavanje tovari§a QroSIja, ki je pozrtvo- 
valno prihitel z Dunaja, je navduSilo in elektriziralo tudi graSko obCinstvo. 
Napravilo je najglobji vtis in vzbudilo burni aplavz — prizor, kot se ga 
spominjajo tovariSi s trzaskega shoda. DruStveni pevski klub je nato pro- 
izvajal umetniSki program izbranih PreSernovih pesni, od katerih se je skoraj 
vsaka morala ponavljati. Posebno hvalo sta zela tovariSa Ravter (tenor- 
solo »Ukazi«) in Munda (bariton-solo »Kam«). 

Ustanovni ob£ni zbor narodno-radikalnega ferijalnega akademiCnega 
drustva ,tSkala'' za Stajersko. V mali 5italni§ki dvorani celjskega »N&rodnega 
doma« se je zbralo dne 20. decembra razmeroma lepo §tevilo Stajerskili 
akademikov, da konstituirajo novo druStvo. — V imenu pripravljalnega 
odbora je pozdravil iur. Kramer navzoCe kolege in goste, med njimi dr. Ser- 
neca, dr. Lagodina in dr. Kukovca; povdarjal je vaznost ferijalne 
organizacije, porofal o dosedanjem delovanju pripravljalnega odbora ter 
slednjiC preCital pravila. — Zanimiva in resna debata se je vnela glede 
priimka »narodno-radikalno« — Nekaj akademikov je zahtevalo namref, da 
se opusti ta priimek, 5e§ da se s tern omogoCi vstbp v novo druStvo tudi 
dijakom drugega miSljenja. — Pokazalo se je kmalu, da nekateri govorniki 
identificirajo »narodno-radikalno« s »taborjanskQ«, drugi pa so se pokazali 
premalo informirane o naSem programu. — Resna debata je pokazala, kako 
malo stvarnih razlogov zamorejo navesti proti naSemu programu najodloc- 
nejsi nasprotniki in na§e ideje so slavile prviC na celjskih tleh morali^no 
zmago. — Proti naslovu »narodno-radikaIen« so govorili posebno iur. Hra- 
§ovec, dr. I. Sernec (s staliSCa slov. Stajerske politike), iur. Mastnak (s kleri- 
kalnega staliSCa) — vseskozi stvarno pa so ga zastopali dr. S a g a d i n , 
iur. Spindler, iur. Koderman, phil. PrekorSek, iur. Kramer. Priprav- 
Ijalnemu odboru se je prijavilo 27 Clanov, ki so volili predsednikom ^Skale** 
iur. Alberta Kramer-ja in odbor, ki se je konstituiral tako-le: podpred- 
sednik phil. Tribnik, tajnik techn. TurnSek, blagajnik iur. Lipoid, knjiz- 
ni5ar iur. Spindler, odb. namestnika med. TajnSek in iur. Koropec 
— preglednika pa iur. Koderman in ing. Skoberne. V daljSem govoru 
je razvijal Kramer svoje misli o pomenu in ciljih ferijalnega druStva s 
posebnim ozirom na Stajerske razmere. 

Pri sluCajnostih se je razpravljalo o skioptiku, katerega naj prevzame 
dru§tvo v last. — Sklenilo se je, da se obrnemo na nase denarne zavode 
za podporo — ker brez materijelnih sredstev novo druStvo ne more razviti 
svojega delovanja. — O ekonomiji predavateljskega delovanja in o taktiki 
nastopanja so se izrekia marsikatera dobra mnenja, vrhtega pa se obrnemo 
tudi do »Prosvete«, ki nam bo gotovo rada na razpolago. 

Za predavanja o boziiSnih pocitnicah se je oglasilo ze precej Skala§ev: 
t. Vesenjak priredi vrsto predavanj v ptujski okolici, t. Bergman v 



Digitized by 



Google 



n 



Stran 156. M L A D I N A Leto II. 

savinjski dolini in t. PrekorSek v Vojniku, na razpolago je druStvu tudi 
§e nekaj drugih Kot podporni Clani obljubili so ze priznani Ijudski preda- 
vatalJL kakor drSagadin, prof. dr. Dolar, prof. Voglar zvesto sodelovanje. 

Slovensko ufit^ljstvo smo zalibog na obCnem zboru pogreSali (bila je 
sreda), a mlado drustvo je vendar prepriCano, da zadobi ravno iz uCiteljskih 
krogov dokaj navdusenih podpornih Clanov — sodelavcev. 

Z lepimi upi gledamo v bodoCnost in prepricani smo da se bo mlado 
druStvo vedno drzalo devize, ki mu jo je zaklical njega predsednik »Skala« 
— stoj trdno!' k, 

^Skala^ in suspense? Cetrti dan po preteku v § 5. druStvenega zakona 
navedenega stiritedenskega roka je prejel predsednik pripravljalnega odbora 
*Skale' odiok namestniStva Stajerskega, ki prepoveduje konstitucijo »Skale«. 
Ko\ vzroke navaja: 1.) da je druStvo politiCno, kar pa ni razvidno iz 
pravil. 2.) da se druStvo per nefas imenuje »akademi£no<', 5es da se nahajajo 
V pravilih tudi tocke o abiturijentili in podpornih Clanih. Rekurz bo pod- 
ucil namestnigtvo, da se je s tern odlokom spustilo le v smeSno Sikano 
slovenskega dija^tva. DruStvo ima izobrazevalne namene, in veliko 
odiokov upravnega sodi§ca je ze vstvarilo precej natanfno opredelitev pojma 
»pol itii^e ri' v naSem druStvenem zakonu. Da podporni Clani, ki so 
eventuclno tudi neakademiki*', izklju5ujejo ime akademiCnega druStva, 
je prvic iznaSlo graSko namestnistvo, ki bi moglo vedeti, da je za druStvo 
in posebno za ime — merodajen le stan rednih clanov. Pa tudi abiturijente 
je praksa povsod akceptirala v akademi^na drustva. Ce se bo sklicevala v 
tej zadriji tocki vlada na formaliteto imatrikulacije, bo uvedla v drustveno 
prakso element tesnosrCnosti. Cela Sikana namestniStva pa nam je 
hlpoma jasna, ko se spomnimo na pristranost graSkega akademiCnega 
senata, ki jo je pokazal lani napram Ijudskim predavanjem akademii!nega 
druStva »Tabor , ki bi jih na vsak naCin rad proklamiral politiCnim. 
In namestnigtvo je stalo v zadevi Skalinih pravil v zvezi z akademiCnim 
senatom graskini! Da so se naSli nasprotniki Ijudskoizobrazevalnih tezenj 
slovenskega dijastva v vseuiilisCu, je pa£ najslabSe spriCevalo, ki si ga 
morejo dati sedanji vseuCiliSCni mogotci v Gradcu! Pripomnimo le §e, da 
so Skafina pravila v bistvu in spornih vprasanjih identicna s pravili ze obsto- 
jefih akademifnih ferijalnih druStev vseh avstrijskih narodov. 

Delovanje ,,Prosvele" je bilo v boziCnih poCitnicah kaj vsestransko. V 
St. Vidu nad Vipavo predava prav marljivo clan )»Prosvete* iur. Ciril Premrl. 
Nji^gova predavaiija so zelo priljubljena ter jako dobro obiskana. Po preda- 
vanju je vedno debata. Dne 3. decembra je predaval v St. Vidu »o ustavi*, 
dne 17. decembra na Lozicah in sicer -o drzavnem ustroju, upravi in po- 
stavodaji v Avstriji. PosluSalcev je bilo okoli 80; dne 26. decembra »0 
narodnlh obifaiili in §egah starih Vipavcevs dne 31. decembra v St. Vidu 
»0 obCnih drzavljanskih pravicah in doIznostih«, dne 1. januvarja 1906 v 
Podragi ^Oglavnih toCkah ustave.« — Nadalje je predaval dne 26. decembra 
m. L Clan *Prosvete« iur. KavciC v 2ireh »0 kmeCkem polozaju do novejSih 
casov- in na Dobracevi >0 reformaciji.- Obe predavanji sta bili dobro 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 157. 

obiskani. ^eleti je, da jih ostali Prosvetasi posnemajo v tern. — V teh po- 
iSitnicah otvorilo je druStvo novo knjiznico v dezeini bolnici na kirurgicnem 
oddelku v Ljubljani. Knjiznica obseza do 60 razliCnih del. Vodi jo usmiljenka 
soror Rafaela. Knjiznica ze dobro posluje. Sedmo potujoCo knjiznico pa 
otvori »Prosveta« na BuCki na Dolenjskem in sicer dne 14. t. m. s priprosto 
Solsko veselico in kratkim predavanjem o knjiznicah in njih pomenu za 
izobrazbo naroda. Knjiznico prevzame g. Fran Selak, posestnikov sin na 
BuCki. KnjizniCar razpolaga 5ez 70 razlicnih del. — V najkrajSem 5asu pa 
namerava ustanoviti »Prosveta« §e jedno knjiznico v ijubljanski okolici. Ker so 
druStvu knjige posle in je tudi z dosedanjimi knjiznicami bilo veliko stroskov, 
se obraCa *Prosveta« z uijudno proSnjo do vseh rodoljubov, naj ji pomorejo 
pri njenem narodnem delu ter prisko^ijo dru§tvu na pomoc bodisi z dobrimi 
knjigami, bodisi z denarnimi sredstvi. 

Akad. fer. dnistvo „Prosveta" je ustanovilo te dni 7. potujoiSo knjiznico 
V BuCki na Dolenjskem. Vse dosedaj osnovane knjiinice izborno uspevajo: 
tako je izposodila zagorska knjiznica tekom 1 1 mesecev, odkar obstaja 1600 knjig, 
kar pomeni za vsako knjigo 20 do 25 kratno izposodbo! Slicne vspehe 
dosezajo komaj angleSke in ameriSke knjiznice. — Kar pa je §e veC vredno, 
je to, da je za5ela ideja Ijudskega knjizni§tva zmagovati na celi ivi\, V 
Zagorju samem je sklenil odbor iSitalnice stopiti v zvezo s »Prosveto« in 
odpreti svojo knjiznico Ijudstvu: v Kamniku in v Postojni se delajo 
priprave za popularizacijo iSitainiSkih knjiznic. Upamo, da Ljubljana ne 
zaostane. — »Prosveta« bo kmalu osnovala zopet par potujoiSih knjiznic. 

Ljudska knjiinica v Kamniku. V Kamniku se ustanovi s posredovanjem 
»Prosvete« v prihodnjih dneh ljudska javna knjiznica. le zadnjiC, ko je 
priredila »Prosveta^ v Kamniku predavanje o PreSernu, se je sprozila misel, 
da naj ondotna narodna Citalnica spremeni svojo drustveno knjiznico v javno. 
Sedaj se to zgodi. Knjiznica narodne Citalnice se spremeni v javno, izpopoini 
§e z raznimi novimi (darovanimi in nakupljenimi) knjigami ter odda proti 
mali odSkodnini vsem slojem v uporabo. Naj bi posnemale ta vzgled tudi 
druge na§e dtalnice! 

AkademiCno fer. dniStvo za Dolenjsko. Ustanovni obCni zbor tega druStva 
se bo vrSil 4. vel. srpana t. 1. v Novem mestu. Referirali bodo: phil. Lah o 
predavateljstvu, tehn. Pavlin o Ijudskem knjizni§tvu in iur. Va§i5 o pomenu 
Ijudskih veselic. 

C. kr. dvorna zaloga solskih kiijig in Slovene!. Oni avstrijski zavod, pri 
katerem si je s trudapolnim delom prisluzil . dvorni svetnik Suklje malo 
penzijo, je napram Slovencem §e vedno tako prijazen in dober, kot tedaj, 
ko je imel v njem besedo omenjeni gospod. Znano je, da izidejo nemSke 
knjige vsak hip v novi izdaji, tudi napredujejo s £asom. Pri slovenskih 
knjigah zasleduje zaloga drugo taktiko. Natiskajo velikansko §tevilo knjig 
in preje ne izdajo novih, dokler ne prodajo vseh. Zato so po veSini naSe 
Solske knjige relativno slabe in zastarele. I^b. 

Indolenca pri nas samih. Idrijska realka ima, kakor ze znano, v spodnjih 
razredih slovenski pouk. V 5. razredu se pouCuje le verouk slovensko, ker 



Digitized by 



Google 



Stran 158. OMLADINA Leio 11 

nimamo dosedaj §e nobene druge slovenske knjige za viSje oddeike srednjih 
§ol. V treh letih, ko bo idrijska realka popolna, bo zavod najbrz podrzavljen. 
S tern bomo Slovene! zopet enkrat zamudili lepo priliko, ki se nam nudi 
sedaj na lastnem zavodu, da ga uredimo svojim ieljam primerno. Danes 
odloi^uje na idrijski realki uCiteljski zbor samo o uCnih knjigah in o ufnem 
jeziku. Pozneje bo govorila drzava. Treba bi bilo predvsem verouka, zgodo- 
vine, nazavoslovja in fizike. ObCinski odbornik idrijski g. Lapajne je ze 
urgiral, da bi idrijska obCina razpisala nagrade za prepotrebne slovenske 
knjige, a dosedaj §e ni bilo reakcije, vzlic temu, da je menda denar na 
razpolago. 2alostno tudi dezelni odbor naj hi razpisal nagrade. 2ivimo v 
realnih Casih in tudi pri slovenskemu profesorju smo videli, da idealne 
besede ne izdajo veliko. Rb. 

Mohorjeva druSba — Slovencem. Pi§e se nam: Dostikrat se je ze pisalo 
in kritikovalo druzbo sv. Mohorja. FaktiCno ne odgovarja potrebam in raz- 
meram v tej meri, kot bi lahko priCakovali od nje. Vendar slovenska javnost 
morda niti ne ve, da druJba ni literaren zavod, temveC — bratovscina, 
kot n. pr. na Kranjskem Marijina, in da je zato primorana, izdajati molitvenike 
in enake knjige. Vendar mislim, da bi se dalo reformirati tam, kjer je mogoCe; 
naj druzba nastavi mesto nem§kih usluzbencev Slovence, naj ne daje vezati 
svojih knjig nemSkim tvrdkam v Celovcu, ki pomagajo potem germanizirati 
slovenski Korotan in so tako preoblozene s slovenskimi naroCbami, da jih 
po§iljajo celo na Dunaj, temu£ naj izroCi delo, ki ga ne more zmagati, 
slovenskim tvrdkam v Ljubljani in zvrsila bo prvo dolznost: dala s 
slovenskim denarjem zasluzka domaCinom! Druzba naj le izdaja majhne 
molitvenike, £e je primorana! Poleg tega pa naj izdaja knjige, ki bodo Sirile 
narodno zavest in vplivale radi sploSne razSirjenosti na Ijudstvo tako^ 
da se bo le-to po njihovem vplivu jelo zanimati za druge knjige, za pre- 
davanja potujoCe in stalne knjiznice in se tem potom intelektuelno povzdi- 
gnilo in osamosvojilo. Stem bo zvrSila drugo svojo dolznost in zadovoljni 
bomo z njo. A 

Nasa brosura „Iz naroda za narod'* se mo5no siri v vseh dijaSkih 
krogih. Prav iskreno bi priporoCali ob tej priliki Stevilnim naSim nasprot- 
nikom — tako osebnim, kakor naCelnim, da upoStevajo z vso mozno 
resnostjo to brez dvoma doslej najboljSe dijaSko delo. Mnogokrat se pre- 
pirajo dijaki o stvareh, ki po malo temeljitejSem razmiSljevanju razpadajo v 
ni£, drugi pot zopet o stvareh, ki so za nas ze reSene, fiksirane in o katerih 
je Skoda izgubiti vsako besedo. Premnogim manjka jasnosti, o mnogih 
vpraSanjih sploh §e mislili niso, osebni, druzabni moment! so jih po- 
sadili V njihove organizacije, ne da bi se jim mogla oCitati -^mala fides*. 
Mi smo vedno bili, smo in bomo za politiko CiSCenja: najprej jas- 
nosti V nazorih in ko vidimo, da se v temeljnih vpraSanjih locimo, pa 
razhod in boj! Da se reducirajo vzroki razstanka in boja naSih struj na 
edino opraviCeni razlog, tedaj na naCela, da tedaj zavlada veC jasnosti in 
iskrenosti in se umakneta zmedenost in podtikanje, zato priporoiamo v 
interesu celokiipnosti slovenskega dijaStva broSuro prav vsem dijakom* 



Digitized by 



Google 




Leto II. O M L A D I N A Stran 1 59. 

Naj si vsakdo, Ce noCe kupiti, vsaj izposodi od radikalnega tovariSa 
broSuro »Iz naroda za narod«. Potem bo vsled dela jedne struje napredovalo 
vse dijaStvo, v kolikor ga je sploh sposobnega objektivnosti. 

„Slovenski Jug*' pi§e o broSuri *Iz naroda za narod:* — Citaocima 
>Slovenskoga Juga« je vec donekle poznat I. zbor slovenskoga nar.- radi- 
kalnega djaStva. Sad je iziSao izveStaj o njegovu radu. I sad se moze uveriti 
lako i ko nije bilo na zboru, koliko je ozbiljnosti, koliko je idealnoga oduSev- 
Ijenja i realnoga smisia pokazala ta omladina, potpuno dostojna, da nam 
bude uzor. U tri teoretska predavanja (Rostohar: Pojedinac i celine, etika, 
nauka, vera. 2erjav: Evolucija, rad, samopomoC.*) USlakar: O narod- 
nostnom pitanju su nauCno utvrdjena i opravdana naCela narodno-radikalne 
struje, koja se rodila pre Cetiri godine u akademiCnom druStvu »Slovenija«< u 
BeCu i proSlih ferija u Trstu pokazala koliko je narasla i osnazilase. U odseku 
za materijalno stanje slov. djaStva se referisalo i debatovalo o pogodbama 
za dijaiki zivot u gradovima Gracu, Pragu i BeCu, u kojima se najveCim 
delom Skoluje slov. omladina. Debatovalo se v ekonomskim pogodbama za 
izbor struku. Konstatovalo se, da je suviSe filozofa, a premalo medicinaca, 
nikakva interesa za realne predmete. U odseku za narodnu prosvetu se 
predavalo o narodnim knjiznicama i predavanjima za narod, zatim o aka- 
demskim druStvima. U odseku za djaCko obrazovanje je GroSelj opisao stari 
i sadaSnji djai^ki zivot '") i utvrdio, da je danaSnji bolji, da je radikalna 
omladina kao Citava struja, namesto predjaSnjih pojedinaca, stekla svoje 
ideale. A. Kramer je predavao o zadaci akademskih druStava, interpretirao 
praktiCne toCke programa — program rada. Politika da se smatra samo kao 
nauka, da druStva izbegavaju politi^ko stranfarenje. Da se podigne djaStvo 
duSevno, moralno, ekonomski, da odgaji, dakle, slovenaCkome narodu dobru 
inteligenciju djadko opde obrazovanje i procvedvanje narodno. Ipavec je 
predavao o sredoSkolskome pitanju. Rezolucije sva Cetiri odseka su Stampane 
wei ranije u ovome listu. Na zavrSetku je izveStaj sa velikoga narodnog 
zbora, koji je trazio otvaranje slovenaCkoj Skola u Trstu i za svaki narod 
u Austriji, bez obzira na teritorijum, svoje zakonodavstvo i samoupravu u 
svima kulturnim i narod no-ekonomskim pitanjima. — To je ukratko sadrzina 
ove vredne knjige. PreporuCujemo je srbskim djacima, ako hode, da upoznadu 
teinje i rad najagilnije omladine u bratskome slovenaCkome narodu. A 
treba ih upoznati jer je to jedna od prvih pogodaba za realan rad na za- 
jednici juznoga Slovenstva. Dobroj volji neie mnogo smetati razliCitost jezika, 
bar glavni smisao, sa neSto truda mod de svaki Srbin-djak razumeti.« 

Doktorat medicinae veterinae. Boj za reforme na zivinozdravni§ki visoki 
§oli na Dunaju kaze dobre posledice. Z letoSnjim letom je odstranjeno polo- 
viCarstvo, ki je obstajalo v tem, da so se sprejemali na zavod na eni strani 
abiturijentje srednjih Sol, na drugi pa vojaSki podkovaCi. VojaSko ministrstvo 
namreC zahteva sedaj tudi za zivinozdravnike maturb. — Od 170 priglaSenih 
abiturijentov za vojaSko veterinarsko akademijo je bilo sprejetih 20, med 
njimi 17 odli^njakov. Zanimivo je, da je med temi akademiki 10 Cehov, 

*) Ot§tampano v »Oinladinskom Glasniku«. 



Digitized by 



Google 



Stran ) 60. O M L A D 1 N A Leto II. 

6 Srbo-Hrvatov in 4 Nemci. Slovencev je sicer iiekaj prosilo, a podlegli so 
mocni konkurenci. — Pred BoziiSem so slu§atelji zivinozdravilstva sklenili, 
da zacnejo stavko, ako se jim ne ugodi njih zahtevi po doktoratu. Naucni 
minister pi. Bienerth je njlhovim odposlancem obljubil, dadobe dok- 
torat, da se sedaj le §e razmotriva o pogojih, pod katerimi jim ga bo 
niozno doseCl. 

Omladinski glasnik, glasilo srbskega akademi^nega dija§tva na avstrijskih 
Visokih solah preneha s koncem tekocega leta izhajati. List je zavzemal ves 
Eras svojtiga obstoja prijateljsko razmerje do slovenskega narodno-radikalnega 
dijaStva in do »Omladine% ter je veCkrat prinaSal prevode naSih Clankov. 
Vzrok, da je prenehal izhajati, je obzalovanja vredna brezbriznost srbskega 
dijastva napram listu: v dijaSkih krogih je iniel le 83 placujoCih naroCnikov. 
Naj bi naSe dijastvo v tern ne posnemalo srbskega! 

Bo£[ujnil Vosnjak: Na razsvitu. Ruske studije. O tej pravkar izSli knjigi 
nasega sotrudnika se izpregovorimo. Za danes jo dija§tvu prav toplo pri- 
porocamo. 

Doktorat drzavoznanstva namerava upeljati nauSno ministrstvo. V dosego 
tega doktorata bo treba po veCletnem Studiju drzavnih ved (narodno gospo- 
darstvo in gospodarska politika, financna veda, javno pravo in teoretska 
statistika) predloziti znanstveno disertacijo (kakor je danes potrebna za filo- 
zofski doktorat) in napraviti rigoroz'iz imenovanih ved. 

LISTNICA UREDNISTVA. 

Ker se uposlani prispevki za srednje§olsko priiogo na §tirih straneh ne dajo 
tiatisniti, in tudi ne kaie jih deliti v dve §tevilki, izide srednje§olska priloga sve5ana in 
suSia V podvojeni velikosti. — Spitignjev: Kakor ielite! — G. lur. Smole: Va§i 
izgovori ne premene na stvari niCesar. Priporodamo Vam, da si pre5itate na§o broSuro 
^\z naroda za. narod«, osobito od strani 69—94. Va§ >popravek* si ohranimo za spomin. 

LISTNICA UPRAVNI^TVA. 

Nedavno smo slisali, kako iaiosten konec je morale vzeti glasilo srbskega dijaStva 
■ Omladinski glasnik<, kterega je uni^ila edinole brezbriznost in malomarnost srbskega 
dijaStva. Res so pri nas razmere mnogo boIjSe kot tamkaj, vendar pa z Zaiostjo konsta- 
tujcmo, da je §e veliko narodno-radikalnih dijakov, ki so ali popolnoma pozabili, da 
treba tudi za tekoCe leto poravnati celo naroCnino v naprej, ali pa so toliko zanikrni, 
da se ne zavedajo svoje prve dolZnosti. Ne moremo zameriti, Ce ne prispeva k listu 
vsakdo V duSevnem oziru, nikakor pa ne moremo razumeti, kako se upajo §teti za 
narodno-radikalne brezvestni dijaki, ki ne plaCajo naroCnine v naprej. Naj torej nemudoma 
poravnajo zaostale naroCnine vsi tovariSil Kdor ho5e, da ima pravice, naj se zaveda tudi 
dollnostl Mislili smo, da bodo vsi, ki so Omladino prejemali, vedeli, kaj jim je storiti, 
in opozarjaii nismo na dol2nosti do danes nikogar. 

Obla^tem odgovoren Hihael Roianec. — Izdaja eksekutiva parodno-radikalnega dija§tva. 
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 



Digitized by 



Google I 




VERUS : 

OB 30-LETNICI „TRIGLAVA«. 

GraSki »Triglav« obhaja dne 4. sveCana tridesetletnico. Da se ponekod 
trudijo, veselico in banket v Celju slikati kot obCenarodno slavnost 
in da se pi§e vzneSeno o *Triglavu« kot najbolj narodnem aka- 
demiCnem druStvu, to gre sicer malo preko mej lojalne agitacije, a 
to pripisujemo le znani ekspanzivnosti reklame, ki ima v tern slu^aju itak 
precej tezavno nalogo. Kot dijaSki list ne smemo prezreti tridesetletnice 
akademiCnega druStva. Sine ira, mirno in objektivno se bavimo z njim. 

Trideset let! Oni daljni pretekli (asi vstajajo pred nami, ko se celo 
velik del slovenskih akademikov ni dovolj zavedal svoje narodnosti. Blestei^e 
veselo zivljenje nemSkega dijaStva ga mami, v nemSkih in takozvanih inter- 
nacijonalnih burSevskih druStvih vidi veCina ideal dijaSkega zivljenja. Teh 
se oklepa, £e mu dopu§5ajo gmotne razmere. Nekako zal mu je, da je rojen 
kot Slovenec. Zaman se trudijo narodni akademiki vzbuditi slovensko dijaStvo 
iz narodne letargije. Njih visokih stremljenj in organizatoriCnih poskusov 
masa ne razume. A njih delo je vendar uspeSno. PrepriCanje, da je narodna 
zavednost, ponos na svoj slovenski rod, prvi pogoj narodnega delovanja, se 
§iri. Ti navduSeni mozje ustanove »Triglav^. »Biti slovenske krvi, bodi 
Slovencu ponos«, mu je zna^ilno in tudi umestno geslo. Da v trdih razmerah, 
V vseobCi sovraznosti proti vsemu, kar je slovensko, dijaki ne odpadejo ali 
ne postanejo indiferentni, to je velika vzgojevalna naloga vseh slovenskih 
akademiCnih dru§!ev one dobe. DruStveno zivljenje skuSajo idealni snovateiji 
poglobiti, a masa ni zrela, — kar dolgoCasno se ji zdi v takem suhoparnem 
druStvu. Samo dolznosti, delo, neprilike, to ne vleCe. DiplomatiCni talenti v 
»Triglavu« se trudijo najti sredstev, da ugode tem zeljam. KrizevaCki Statuti, 
sabljanje, salamandri se transponirajo iz nemSkega v »Triglav«. To je glavna 
vez druStvu. Pri tem se pa vendar §e, 5e se najdejo zato primerni Clani, 
goji izobrazevalno delo in sicer po veCini literarno. »Triglav« tudi isCe stika 
z domovino, vrSe se izleti. 1 njimi — abstrahirajmo njih senCne strani — 
se je vzbujal naroden t\xt 

»Triglav« se pobrati s »Slovenijo«. Kolikor se tedaj sploh more govoriti 
o centrih, je »Triglav« centrum slovenskega zivljenja v Gradcu. Da obdrzi 
to osrednje staliSCe, odkloni drustvo zahtevo sabljaCev, da se premeni 
»Triglav* tudi oficijelno v popolnoma sabljaSko druStvo, odcepi se »Ilirijas 
naravno, da tudi odpadejo klerikalni dijaki, — nastane »Zarja«. A druStvo 
ni veC zdravo, Stevilo Clanov je vedno razmeroma majhnb, druStvo oCividno 

11 



Digitized by 



Google 



^ 



strati 162, OMLADINA Leto ll. 

ne zadost^a veC potrebam. Stagnaci ja- vlada v njem, k veCjemu sabljaCi 
in nesabljaCi se spopadejo. Razmere so mutatis mutandis iste kot pred 
I 1901 V ^Sloveniji«. 

Kar je bilo pred 30 ali 20 leti §e edino mozno napredno delo, to 
danes ne zadoSiSa veC. Meje naSemu narodu se danes se krCijo, a notranje 
nase narodno zivljenje gre naprej. PriSli smo do spoznanja, da je vzbujanje 
narodnega iSuta sicer predpogoj vsakega narodnega dela, a vendar le jedna 
stopnja, da treba se vec. Zato pa imajo tudi akademiCna dru§tva nove 
naloge: Svoje Clane vzgajati za socijalno delo v naSem narodu, to je 
tezavna naloga narodno-radikalnih akademiCnih druStev. Govorilo se bo veliko 
o mnozici narodnih moz, ki so jih vzgojila akademiCna druStva po star! 
metodi. Nekaj jih je, a kako da tako primanjkuje zmoznih voditeljev, orga- 
nizatorjev, povsod manjka delavcev, ne le v politiki, tudi v narodnem 
gospadarstvu, v Ijudskem izobrazevanju. 

V »Sloveniji« se je najprej pojavila struja, ki je zahtevala, da se druStvo 
modernizira. Beseda program je starokopitneze — pretresia! Izobrazevati 
moramo Ijudstvo — smeh, ekonomiCni klub — nobenega nasprotnika blizu, 
same ironiziranje; izobrazajmo sebe — pojdite! Tako je bilo vsak dan, dokler 
nismo s krepkim naskokom zmagali. Vse je prorokovalo: »Slovenija* zdaj 
propade, Av resnici je tedaj zopet postala voditeljica slovenskega dijaStva. 

V Gradcu so bile sliiSne razmere. Ko je na Dunaju zmagala radikalna 
struja, se je vse vpraSevalo, ali bodo v Gradcu ziveli kakor Feaki na otoku 
sredi morja, ali se bodo morda zaprli novim idejam s kitajskim zidom. Na 
Dunaju sta najveC k nasilnemu razdoru pripomogla realizem in cinizem 
liberalcev, ki so zasmehovali idealizem radikalcev. Isto svojstvo so imeli 
naSi nasprotniki v »Triglavu«. Zato se je boj ostril. »Slovenija« je opozicijo 
V »Triglavu« podpirala le z ugledom in izgledom. Borila se je sama. Njena 
sila so bili neustraseni in idealni prvoletniki iz spodnjeStajerskih 
srednjelolskih zavodov. Ne maramo ravno danes delati bridkih 
rekriniinacij o »Cudnih« sredstvih, kako je veCina izsilila opozicijo iz druStva. 
Bila je to za »Triglav« tragiCna krivda nekaterih »starejsih iSlanov* »TrigIava«; 
vsakdo je videl, da »Triglav« zadnja leta sumljivo propada, da niso sposobni 
voditi drustvo slavi tradicij in potrebam novega Casa primerno. Vlade- 
leljnost teh Clanov je bila usodna za druStvo. »Triglav« je ostal sam. 
Zmedenost je njegovih sedanjih Clanov znamenje. Ne vejo, kaj hoCejo, kam 
hoeejo, V danasnjih razmerah se druStvo ne more ve£ prav najti. 

Ta Cas so si radikalci s tezavnim delom sezidali svoj »Tabor«. Clanov 
ima ze danes daleko veC kot »Triglav«. Ne bi tega omenili; saj Stevilo ni 
merodajiiQ, a v teh tezavnih razmerah, v tem boju, v tem sploSnem neza- 
upanju, pri teh hudih druStvenih davkih, pomeni Stevilo mnogo veC, kot pri 
*Trrglavu*, ki Hw\ lahko zivljenje od podpor in dela prednikov. Ves boj je 
pazno motrila *Slovenija«. To menda vsakdo razvidi, da ni kar z lahkoto 
pretrgala bratske vezi s »Triglavom« iz obzira do nekdanjih svojih in 
-TrigIavovih« Clanov, ki so bratstvo sklenili. Sele, ko je bilo Cisto notoriCno, 
da se gre struji, ki je bila ta hip na krmilu, le za vzdrzanje vladei 



Digitized by 



Google 



Leto II. M L A D I N A Stran 163. 

ne za napredek druStva, da tira iz druStva Ijudi, ki bi ga edini mogli 
povzdigniti, da pa preostali Clani niso znioJni dati druStvu nobenih idealov, 
nobenih naCrtov, nobene prave barve, ampak le frazeologijo in cinizem — 
je odpovedala bratstvo. in ko je mladi *Tabor« pokazal, da je izpolnil 
preko mere nade najvecjih optimistov, da razume idejo, da ima krepko 
inieijativo, mu je »Slovenija« ponudila bratstvo in je lahko nanj ponosna. 
V Trstu se je to bratstvo le §e utrdilo. 

To so nekateri spomini, ki jih imamo ob 30-letnici. Tudi mi se spo- 
minjamo zasluznih moz, ki so ustanovili pred leti slovenskim dijakom 
ognjiSCe v Gradcu, tudi onih, ki so se trudili za njega napredovanje, 
Vedno napreden naj bi bil po njih intencijah »Triglav«. V imenu na- 
predka zasnovano in nadaljevano delo — te najveCje dedScine nima aktivni 
*Triglav«, ampak nastopili so jo in fastno jo upravljajo danes — drugi. 

J. GLONAR. 

DELO V DRUSTVU. 

Prva in glavna toCka naSega gibanja je delo; s tem stoji in pade 
narodno radikalno dijastvo. S klicom po delu se je organiziralo in 
stopilo V tesno sklenjene vrste, delo je torej v prvi vrsti faktor, ki 
daje naSi struji pravico do obstanka. Za takSno vsestransko izobra- 
zevalno in vzgojevalno delo pa treba natancne in vestne priprave v £asu, 
ko je Clovek najbolj ukaieljen in vsprejemljiv, ko stoji ob viru ufenosti in 
ko mu njegovo idejalno stremljenje in tesna zveza s somiSljeniki dajejo po- 
guma in moCi, da se z vnemo pripravlja za svoje zivljensko delo. Taka pri- 
prava pa nima nikjer ugodnejsih tal, kakor ravno v akademiCnem dru§tvu, 
rectius v izobrazevalnem klubu. Zato hoCem v naslednjem razviti nekak 
ob§irnej§i sistem, po katerem bi se naj v na§ih klubih pripravljali za delo, 
govoriti ho£em o tvarini in smeri nasih druStvenih predavanj. 

L 

Z izobraievalnim delom moramo zaCeti najprej pri sebi. A ne samo 
izobraziti, moramo se tudi vzgojiti. Kaj nam pomaga, ie smo v vsaki stvari 
§e tako dobro pouCeni, £e pa nimamo dovolj moti ali znaCaja, da bi se 
sami ravnali po tem, kar ucimo ali kar zahtevamo od drugih. Zato je v prvi 
vrsti potrebno, da se poucimo o moCi in vzgoji volje, o znaCaju, da izpre- 
govorimo kakSno besedo o naCelih in idejalih. Ta stran naSega druStvenega 
delovanja je najvaznejSa. Vedno namreC stremimo in moramo stremiti za 
tem, da izidejo iz na§ih druStev celi mozje, ne pa z znastvenim balastom 
preoblozeni omahljivci, burzoazijske napolizobrazbe napihnjene niCle. 

Ker smo narodni radikalci, si moramo biti v prvi vrsti na jasnem o 
idejah in ciljih struje, kateri smo se priglasili. Zato je za na§e druStvo nujno 

Digitized by VjOOQlC 



Stran 164. O M L A D I N A Leto II. 

potrebno predavanje o postanku narodno-radikalnega gibanja sploh in po- 
sebej §e nekaka stvarna predzgodovina dejstev, ki so privedia do ustanovitve 
naSih najnovejSih druStev. Naravnost pravilo bi moralo biti, da naj bo prvo 
predavanje vsako ieto izkljuCno programatiSno. Dalje treba pokazati pomen 
in namen narodno-radikalnega gibanja, njegove ideje m cilje, da se na tak 
naCin prepriCamo o upraviCenosti naSega gibanja in da dobimo v roke pre- 
potrebno orozje, s katerim bomo morali pred slovensko javnostjo braniti 
na§o strujo in naSa druStva. Potrebno je to tembolj, ker se po Casnikarskih 
vesteh in ob vsakem stiku z »vodilnimi krogi« na Slovenskem prepriCamo, 
kako krivi pojmi vladajo o na§em gibanju med obCinstvom. Treba globoko 
in vsestransko preuCiti vpraSanje, ali je sploh mogoCa sloga med slovenskim 
dija§tvom in koliko bi bila vredna. Marsikateri slovenski »prvak*, ki 

V domovini dela svojo politiko, tozi in tarna po nekdanji slogi med slo- 
venskim dijaStvom. Potrebno je tudi, da si ogledamo vrednost one toliko 
hvalisane narodne sloge, ki je marsikomu le krinka, da na lahek in varen 
naCin krije svojo politiCno lenobo, Vsi ti vzroki so gotovo moini dovolj, da 
se staliSCe na§e struje v slovenski javnosti in staliSCe naSih druStev med 
drugimi slovenskimi dijaSkimi dru§tvi vsestransko pojasni. Le 5e se pojmi 
razjasnijo, se bomo sklenili v trdnej§e vrste in ne bo nas druzii samo imenik 
ali celo blagajniSka knjiga. 

Zraven tega treba posvetiti pozornost demokraSkemu vpraSanju. Saj 
trdimo, da stojimo na demokraSkem staliSCu, a marsikdo nima o tem na- 
tanCnejSih pojmov, tt jih pa ima, se ne ve izraziti in svojega stali§5a pre- 
cizirati proti drugim. Hvalezno bi bilo tudi predavanje o slovanski in slovenski 
ideji med slovenskim dijaStvom. Ves nas srednjeSolski pouk je tak, da 
sistematiCno ubija slovansko miSljenje.. Iz naSih srednjih Sol prihajajo Ijudje, 
ki se veri v naSo bodoCnost le bridko smehljajo. Kdo bi jim to zameril! 

NaSa naioga je, da ubijemo oni more5i pesimizem, ki se dijaStva tako 
rad polaSCa in da ga nadomestimo z vero v boljSo bodoCnost. Ce ne upamo 

V boljSo bodoCnost, potem je vse naSe delo prazno, je vse naSe navduSe- 
vanje budalost. 

V politiCnih vpraSanjih treba najprej preStudirati vodilne struje, da ne 
reCem — ideje, v slovenski politiki. Potrebno je, da se pouCimo o naSi 
politiCni zgodovini od leta 1848. naprej, o motivih na§e politike, o naSih 
politiCnih neuspehih in vzrokih, ki so jih zakrivili. Oceniti moramo vrednost 
naSe dosedanje politiCne taktike, da se pouCimo, kaj je dobro in kaj ni. Iz 
vseh teh vpraSanj so potrebna druStvena predavanja, ki bodo gotovo vselej 
izzvala prav zivahno diskusijo. Ako spojimo vsa ta vpraSanja z zgodovino 
balkanskih dezel, ki se pri nas tako hudo zanemarja, in z zgodovino jugo- 
slovanske politike, se postavimo na viSje staliSCe. VpraSanje o jugoslovanski 
vzajemnosti v teoriji in praksi bi prineslo v vse naSe politiCno umevanje 
nove perspektive, odprlo nova §ir§a pota. 

O dnevnih vpraSanjih in vaznejSih dogodkih naj bi se vrSila, 5e ne 
predavanja, pa vsaj diskusija, da se razlozi njihov postanek iz preteklosti in 
njihov pomen za bodoCnost* 



Digitized by 



Google 



Leto IL OMLADINA Stran 165. 

Potrebno je tudi, da se navadimo toCnih odgovorov na ugovore, s 
katerimi hoCejo na§i »Kulturtrager-ji« smeSiti slovensko narodno delo in mu 
odreCi sploh vsako upraviCenost. Ce se to godi v listih, je najbolj§i odgovor 
molk. Zasebno bo paC redko priSel slucaj, da branimo na§e svetinje pred 
poStenimi nasprotniki; takrat bodo odgovori lahki. Ce pa naletimo na za- 
grizence, posebno uskoke, imamo jako tezko staliSCe; napolizobrazene se 
pobija z dejstvi, ki so povzeta iz nemSkih knjig, ki pa jih nasi kriCaCi radi 
zanikajo. Ce pa naletimo na surove politiCne kricace, je najboljSi nastop 
odloCnost, najboljSe polemicno sredstvo ironija. 

K politiCni Soli spada tudi prouCevanje naSega slovstva, ne toliko 
letnic in naslovov knjig, pa£ pa glavnih vodilnih struj. Saj so vendar ravno 
knjizevniki nekak cvet naSega razumniStva, razne struje v slovstvu pa odsev 
naSih politiCnih in socijalnih razmer. 2al, da o tem nimamo posebnih knjig, 
toda to niC ne Skodi. Sami si bomo priborili umevanje teh struj in ta sad 
nam bo tembolj sladek, ker nam ne bo treba povzemati doktrin naSih ie 
itak diskreditiranih slovstvenih zgodovinarjev. 

A §e neko dobro stran ima prouCevanje slovstva za nas. Po napornem 
delu nam bo tak Studij prijetna zabava in koristen poCitek. Zanimanje za 
slovstva in za lepe umetnosti bomo ponesli v zivljenje in tako nam ne 
bo najveCje veselje teCen obed, najslajSi duSevni uzitek — 
marjaS. 

Sploh pa nas Caka ravno pri naSi politiCni §oli nebroj vpraSanj, ki jih 
moramo prouCiti, da se v tem oziru vsestransko izobrazimo. 

Poleg vsega tega si s temeljito strokovno naobrazbo na- 
beremo dovolj snovi, ki jo bomo lahko podajali Ijudstvu. Za to pa je, kakor 
za vsak drug pouk, potrebna nekaka teoretiCna Sola. 

JOSIP JURCA: 

NEKAJ MISLI ZA SREDNJESOLCE. 

•"l T sredi — pri zlati skledi«, se giasi slovenski pregovor. VarnejSega 

% / se 5uti vojak, ie se bojuje v srediSCu in ga krili kolikor toliko 

\/ krijeta pred sovraznim ognjem. Srednji stan ima v zgodovini ime- 

nitno ulogo. §e celo tedenska sreda velja za sreCen dan. Ni torej 

Cudno, £e je bila Horaciju »aurea mediocritas« pravilo. Vselej in povsod 

brez iz... — ne, zarekel bi se, izjemo dela — slovenski srednjeSolec. 

Da ta stan ni prijeten, ne bom utemeljeval v oCigled dejstvu, da se 
dandanes ze skoraj povsod bavijo z gimnazijsko reformo. Neskromno in 
tudi neplodno bi se mi tudi zdelo spuSCati se v problem, kako preustrojiti 
naSe gimnazije, kajti o tem ne bomo odloCevali mi, ampak moCi, ki so 
nad nami. 



Digitized by 



Google 



y 



Stran 166. OMLADINA Leto [). 

Pa5 pa se mi zdi potrebno izpregovoriti o neki drugl reformi, ki je 
morda §e vaJnejSa in ki jo je mogoCe izvesti, 5e jo le vsakdo zaCne hitro 
izvajati. Gotovo je namreC na§a sploSna izobrazba neharmoniCna. Podobni 
smo onemu JurCiCevemu vozniku, ki ima veC voz in poganja z vso silo 
prvega naprej, mejtem ko mu drugi daleC zaostajajo. Resnica je, da se mora 
dandanes dijak dvakrat izobrazati in da ima rek: »Non scholae, sed vitae 
discimus« jako mafo pomena; kajti oni voz — imenujmo ga za ta slufaj 
curriculus vitae — smo pustili daleJ? doli. Izobrazati se moramo forej 
dvakrat, vsakikrat po posebnih naCelih, in da iz tega ne more nastati ni!^ 
enotnega, je jasno. In vendar je za na§e zivljenje potrebna neka enotnost, 
neko soglasje, sicer se lahko zgodi, da dozivi ravno oni, ki je s svojimi 
Studijami najresneje mislil, notranjo razdvojenost in da njegovo zivljenje ni 
umotvor. To mi je povod, da podam tu naSim srednjeSolcem nekatere misli 
vodnice. 

Jasno sliko o zivljenju dobimo le tedaj, 5e si je predstavljamo kot 
sedanjost. Preteklost ni veC v na§i oblasti, prihodnjost — kdo ve, kai 
nam krije? Ne zdijo se mi upraviCeni imenitni uvodi onih, ki bi radt veljali 
za izkuSene in zaCenjajo svoje Jivljenske resnice z besedami: »Ko stopite v 
zivljenje . . .« »Ko se razgrne pred vami svet .. .« MladeniCa to nekako uspava 
in mu jemlje smisel za realno zivljenje. V zadre^i bi bil vsakdo, ko bi ga 
ob tej lepi priliki uCenec vpraSal, kedaj pride oni slovesni trenutek, ko se 
odpre pred njim zivljenje kakor kak veliCasten tempelj, v katerega vstopi; 
ne vedel bi odgovora na vpraSanje, kako se razgrne svet pred Clovekovimi 
o£mi, da se bo v enem trenutku 5util vsega prerojenega in preobrazenega, 
da bo od tistega hipa vedel vse resnice in uganke zivljenja. To je krasen 
fantom, resnica se pa glasi drugaCe. Tiste hipne, veliCastne izprememhe ni, 
ampak Clovek ostane v bistvu celo zivljenje isti. Dozivi sicer dogodke, ki 
nekoliko izpremenijo tok njegovega zivljenja, ki preobrazijo kolikortoliko 
tudi njegovo miSljenje, ampak le v toliko, kolikor dobijo premoCi nad starimi 
ze utrjenimi nazori. Vse zivljenske izpremembe so mej seboj v vzroCni zvezi 
in namesto onega imenitnega koraka v zivljenje imamo na eni strani Cisto 
pasiven svet, ki se ne razgrne, ampak si ga moramo razgrinjati sami in na 
drugi strani neprestan notranji boj. 

2ivljenje je torej vedna sedanjost, trenutek podoben trenutku. Kdor ga 
sodi po tem, lahko uvidi, da, kakor mu zdaj Sola ne nudi vsega, tako mu 
tudi pozneje ne bo mogia nuditi. Sola ne sme biti dijaku njegov 
edini vzor, vir vsega znanja in cele izobrazbe. Mnogo, mnogo 
lahko nudi Sola, morda celo preveC, in vendar — ob enem tudi premalo, 
Ko bi znal kdo vso gimnazijsko tvarino, a druzega niC, mu bi ne bilo s 
tem V zivljenju mnogo pomagano. Skoraj vsa ta tvarina se nanaSa namreC 
nekam drugam. Clovek se u5i tam zgodovinske posameznosti starega in 
srednjega veka, zgodovina 19. stoletja se Ceslo ne obdela, ker primanjkuje 
Casa; in vendar segajo ravno dogodki tega stoletja do nas. Dijak ve govorlti 
o vseh drugih narodih, le o Slovanih je njegovo znanje borno; zna natanCno. 
mejo med severnimi in srednjimi apneniSkimi Alpami, a vpraSajte ga^ kod 



Digitized by 



Google 



Leto II. OMLADINA Stran 167. 

gre slovenska jezikovna meja in odgovarjal bo — molCe. Govoril vam bo 
nekdanjih nemSkih ^MinnesSngerjih*, a novejSe, morda celo lastno slovensko ;J 

slovstvo ga spravi v zadrego. Iz vsega tega sledi, da danaSnja srednja §oIa j 

ni zavod, pred katerim bi delali komplimente, ampak da nujno rabimo sami ] 

komplimentov — dopolnil v lastni, od nje neodvisni izobrazbi. Sicer pa ima '\ 

tudi gimnazija svojo vainost, in sicer v tem, kar znaCi ze njeno ime: ona ^ 

je nekaka duSevna vadnica. V njej lahko dobi dijak oblike, v katerih naj ^^ 

se vr§i njegovo miSljenje, nekake kalupe, v katere naj vlije pozneje plodne :| 

misli. A to je ravno premalo. ^ 

Omenjal sem dopolnila in to me nujno vodi k nekemu drugemu. Tudi i 

naSim srednjeSoIcem bi ne smel biti neznan pojm stanovske organizacije j 

— vsaj V nekoliko prenesenem pomenu. SrednjeSolsko stanovsko organizacijo ^ 

si predstavljam kot nekako raz§irjeno kolegijalnost. Navadno vlada kolegi- ^ 

jalnost le med dijakom in dijakom, za razmerje med posameznim dijakom in 1 

dijaStvom in obratno ni danes na naSih srednjih §olah pojma, ni oblike, v | 

kateri bi dijaStvo vzajemno spopoinjevalo Solsko izobrazbo. In vendar bi '^ 

bila taka oblika, naj bi ze biia kakrSnakoli, velikega pomena. Na koliko ^ 

gimnazijah se n. pr. pouCuje slovenska stenografija ? Slovenski profesorji je 'i 

ne pouCujejo ali zato, ker je to §e-le novejSa slovenska pridobitev in se je j 

§e sami niso nauCili, ali pa zato, ker bi jo morali pouCevati brezplaCno. ] 

Spodobilo bi se dalje, da si prisvoji vsak dijak vsaj en slovanski jezik, toda I 

sam ne ve dobro, kako naj se stvari loti. ie sama ta dva sluCaja uteme- i 

Ijujeta opraviCenost samopomoCi. Ce bi se dijaStvo v tem smislu zavedalo i 

svoje skupnosti, Je bi smeli posamezniki prosto nastopati kot izobrazevatelji J 

mlajSih tovariSev ali tovariSev, v katerih ni §e dovolj razvit Cut za ve£jo 
izobrazbo, potem mislim, bi izginili oni prazni in moreCi pogovori o dvojkah 
in — profesorjih. 

Vsa ta stanovska organizacija bi se, menim, dala deloma izvesti tudi 
V okviru sedanjega gimnazijskega ustroja. Seveda, kakor hitro bi profesorji 
videli pri dijaStvu poSteno stremljenje, ne bi smeli biti. ozkosrCni. Sicer bi 
pa dijaStvu rad polozil na srce nekaj, brez Cesa skoraj ni govora o kaki 
dijaSki povzdigi ne o dijaSki organizaciji. DijaStvo ne sme biti namreC 
podobno ilovici, ki se da stlaCiti kamorkoli, ampak v njem mora biti nekaj i 

proznega, biti mora nekaj — Cemu bi paC primerjal cloveSkega duha — 
eteriCnega kakor plin, ki zavzame ves prostor, ki se mu nudi. Ce je kaka 
vazna prireditev, se je ne sme zamuditi, ampak vedno prositi za udeleiitev. 
Posameznika se lahko odkloni, toda odklanjati drugega za drugim, odklanjati 
dosledno — je tezko tudi za one, ki ukazujejo. 

Morda se nekoC spomnijo tudi profesorji, zlasti vzornejSi med njimi, ] 

da pokazejo svojo ijubezen do dijaStva in zaJnejo s primernimi, §pecijelno 
dijaSkimi predavanji. Sicer pa bi jim delali krivico, ko bi hoteli zahtevati 
vse od njih. Veste, tovariSi sred'njeSolci, na koga morate tudi upreti svoj 
pogled, kdo vam tudi more in mora dati nekaj? To je obCinstvo. Mora 
vam datii.ne samo zaraditega, ker ste cvet bodoCega razumniStva in mu 
torej mora biti mnogo na tem, kako da ste vzgojeni, ampak tudi zato, ker ' 



Digitized by 



Google 



Stran 168, OMLADINA Leto II. 

]€ obJinstvo va§ velik dolznik. Le zaCnite raiunati, koliko prinesejo dijaki 
tekom teta v mesto! NapaCno je mnenje, da se meSCanstvo ze s kako malo 
podporo popolnoma oddoizi, ne, dijaStvo rabi tudi moraine 'podpore. 
Dijagtvu samemu mora biti mnogo na tern, da mu obcinstvo dA to, kar mu 
more dati: svojo naklonjenost, druiabne oblike v obCevanju In javno mnenje. 
To bi bile nekatere misli za slovensko srednjeSolsko dijaStvo. Komur 
ni lolsko znanje alfa in omega vsega njegovega dejanja in nehanja — dasi 
je kot bistven sestaven del izobrazbe potrebno — kdor Cuti, da je neka 
druga Sola, Sola zivljenja vzviSenejSa, temu pridejo ta sploSna navodlla prav. 
Kdor se pa poti in trudi izkljui^no za rede in za niC druzega, temu ne 
zavidam njegove slave, prav tako ne, kakor ne zavidam visokih dostojan- 
stvenikov, katerim se bliSCi vse polno krizcev na prsih. 

LISTEK. 

Izobrazevalno delo v akademiinem drustvu „Slovenijr*. Meseca prosinca 
so se vrsila v druStvu sledeCa predavanja: iur. Gregor ^erjav: BodoCnost 
narodtio-radikalnega dijaStva — iur. Josip Jurca: Italijanski 
narodni preporod (2 predavanji) in agr. Al. HoCevar: O izsuSe- 
vanju travnikov in moCvirij. — 20. m. m. je druStvo priredilo po- 
uCen izlet v tiskarno >Zeit«. — Pod vodstvom t. 2erjava se je 
osnoval narodno-gospodarski klub, ki je pravkar priCel s predavanji. 
Prvi je predaval 2erjav o nekaterih temeljnih pojmih narod- 
negagospodarstva. 

Izobrazevalna sredstva akademiCnega drustva „Slovenije**. V slovenijanski 
Citalnici je tianom poleg CeSkega in nemSkega konverzacijskega slovarja na 
razpolago 111 ^asopisov in revij in sicer: 52 slovenskih, 36 hrvatskih, 6 CeSkih, 
5 srbskih in 12 nemSkih. — Slovenijanska knjiznica Steje 2709 knjig in sicer: 
926 slovenskih, 312 hrvatskih, 180 srbskih, 21 bolgarskih, 72 SeSkih, 24 poljskih, 
290ruskih, 802 nemSkih, 31 francoskih, 21 italijanskih in 30 drugih (latinskih, 
grikih, angleSkih, Spanskih, portugalskih, rumunskih, hebrejskih). Pomanjkanje 
gmotnih sredstev onemogoCuje, da bi se knjiznica izpopolnjevala tako, kakor 
se zeli; le novoizhajajoCe slovenske knjige se dosledno naroCajo. 

Stritarjevo akademijo priredi, kakor ze omenjeno, akademiCno druStvo 
»Slovenija« dne 8. februarja v dunajskem »Kursalonu«. Slavnostni govor je 
prevzel starejsina »Slovenije«, g. dr. Ivan Prijatelj. 

AkademiCno tehniSko drustvo „Tabor'* priredi ciklus socijolo§kih pre- 
davanj. Kot iivod je predaval iur. Albert Kramer: *0 pomenu socijologije 
in njenih metodah. 

Iz Prage. VeCkrat smo ze povdarjali, kolikega pomena bi bil £ili razvoj 
in raz§irjenje sokolske ideje med nasim dijaStvom, ki je gotovo v prvi vrsti 
poklicanD, razSirjati to idejo tudi med narodom. Zanimanje za *Sokola« je 



Digitized by 



Google 



Leto II, OMLADINA Stran 169. 

med sloyenskim dIjaStvom vedno veCje, od dne do dne jih je veC v sokolsklh 
telovadnicah. V Pragi, kjer je zato najboIjSi teren, se na§i akademiki vedno 
bolj zanimajo za »Sokolstvo«. Letos jih telovadi nad 20 v razliCnih sokolskih 
telovadnicah. NajveC jih je v >>Sokolu« na Krai. Vinogradih, nekaj tudi v 
praskem in malostranskem. 2eleti je, da bi §li v telovadnice tudi ostali, ki 
imajo priloznost k temu in gojili na ta nai^in stike s £e§kim Ijudstvom. 

Predavanje „Prosvete". Dne 28. prosinca t. 1. je predaval iur. Ciril 
Premrl v Vipavi v Solskem poslopju o »niestni in kmetski kulturi.« 

Seznam slovenskih knjig za Ijudske knjiznice. Ker dohajajo dan za 
dnevom vpraSanja, katere knjige so vporabne za Ijudske knjiznice, se je 
sestavil v »Sloveniji« seznam vseh slovenskih knjig, uporabnih za Ijudske 
knjiznice. Seznam se litografiCno razmnozi. 

Ante Beg: Slovensko-nemSka meja na Stajerskem. Do najnovejSega 5asa 
se pri nas sploh nismo menili za druzega kot razne strankarske prepire, 
Skandale po farovzih in sliCne *vazne« dogodke. Uganjali smo dosledno le 
»veliko politiko«, za takozvano drobno delo se ni nihCe menil. Kaj se godi 
ob mejah, kako prodirajo tujci od vseh strani v na§e ozemlje, to nam ni bilo 
mar. Le 5e je preSla zopet kaka vazna narodna postojanka v sovraznikove 
roke, so zagnali na§i fasniki velik krik, &e§, giejte kako nas je vedno manj, 
kako prodira vedno dalje tujec in kako nas zatira vlada. Toda ta krik je 
kmalu potihnil, a nikomur ni pri§lo na misel, da treba delati, graditi trdnjave, 
da zadrzimo nadaljno prodiranje sovraznikovo. Niti toliko se nismo ganili, 
da bi doloCili, kako daleC sploh §e sega na§a govorica in na§a oblast. V 
najnovejSem Casu je potegnil nekoliko svezejSi veter — in zaCeli smo se 
vsaj nekoliko gibati. Dokaz za to nam je Begova broSura. Toda to je §ele 
mal zaCetek. Treba nam poznati tudi na§o jezikovno mejo na KoroSkem, na 
GoriSkem in Istri, treba pa tudi, da poznamo celo na§e ozemlje do zadnjega 
kotiCka v narodnostnem, kulturnem in gospodarskem oziru. Treba nam vedeti 
za vsako najmanjSe sluzbeno mesto in poznati uradnika, ki jo upravlja. 
Treba nam skratka popolne narodne statistike. Dokler pa tega nimamo, je 
vse nase delo takorekoC brezplodno, ali vsaj brez velikega pomena, ker se 
lovimo le od sluCaja do sluCaja, brez vsakega premiSljenega naCrta. Begovo 
brosuro priporoCamo vsem tovaiiSem, da jo pazno preCitajo. 

Prva slovenska obmejna knjiznica se ustanovi v kratkem za slovensko 
nemSko mejo na Stajerskem. S tem smo zopet pomnozili naSa ne ba§ Stevilna 
obrambna sredstva. »Sudmarka* uporablja to sredstvo ze dalj Casa, ki se, 
kakor kaze ustanavljanje vedno novih knjiznic, mora gotovo dobro obnesti. 
Mi smo mnenja, da bi tudi na§a druzba sv. Cirila in Metoda morala nasto- 
piti isto pot in ustanoviti zlasti v onih krajih, kjer ima svoje zavode, javne 
Ijudske knjiznice. S tem bi skrbela tudi §e po dovrSeni Ijudski Soli za nadaljno 
izobrazbo svojih nekdanjih gojencev in kar je zlasti velike vaznosti, jih §e 
nadalje varovati pred nevarnostjo potujiSenja. Opozarjamo tudi tovariSe iz 
»Bodo5nosti«, »Skale« in »Gorotana« na velikanski delokrog, ki se jim odpira 
ob mejah. 



Digitized by 



Google _ 



Stran 170, M L A D I N A Leto II. 

Ljudski javnl knjiznici se ustanovita v Velenju na Stajerskem in v Ilirski 
Bistrici na Notranjskem. 

Prva slovenska Ijudska knjiznica na KoroSkem. Veliko smo upali, ko 
so se zdruzili pred dvemi leti slov. visokoSoIci na KoroSkem v ferijaino orga- 
nizacijo z namenom vzbujati v koroSkih Slovencih narodno samozavest in 
jih izobrazati. Toda »na§ up je §el po vodi«. Po par poskusih v prvih poCit- 
nicah, obstoja druStvo sedaj le §e na papirju. O njegovem delovanju ne 
stigimo nobenega glasu ve5. Ce vpraSate koroSkega visokoSoIca, zakaj >>Gorotan« 
nif ne dela, Vam zaCne praviti, da je delovanje ferijalnega druStva na KoroSkem 
sploh nemogoCe, ker so njegovi Clan! raztreseni po celi dezeli in oddaljeni 
tako daled drug od drugega, da je vsako druStveno delovanje nemogoJSe. 
Radi upoStevamo vse to in vemo, da je delovanje na KoroSkem veliko 
tezavnejge kot na Kranjskem, ali kljub temu si upamo trditi, da je §e vendar 
mogoi^e delovati, in sicer uspeSno delovati, tudi na KoroSkem. Ce se ze 
skupno ne more delati, pa naj poskusi vsak sam v svojem kraju. Da pa je 
to tudi na KoroSkem mogoCe, priCa nam pismo nekega koroSkega visoko- 
golca, ki nam pripoveduje, kako je ustanovil v svojem domaCem kraju Ijudsko 
knjiinico, Za svojo idejo je pridobil najpreje nekoliko moz in mladeniCev, 
ki m se zavezali, plaCevati vsak mesec 20 vin. S temi skromnimi denarnimi 
sredstvi, s knjigami, ki jih je imel sam in s knjigami, ki so jili darovali 
razni rodoljnbi, je ustanovil knjiznico. Bilo je samo 35 zvezkov, toda za 
zaCetek dosti. Da bi privabil kolikor mogoCe veliko bralcev, je nosil knjige 
posameznikom na dom in jim jih tu takorekoJ! vsilil. Ko pa so te prebrah', 
jim ze ni bilo ve5 treba knjig nositi na dom, marvei! so jih priSIi ze sami 
iskat. Opozarjal je Ijudi na knjiznico povsod, kjer je le mogel: v gostilnah, 
semnjih, po slu2bi bozji, sploh kjer je le priSel s kom v dotiko. Kdor je 
prigel eiikrat ni vei! izostal. Z malimi doneski, ki se plaCujejo za izposojeno 
knjigo (4 v.), se nakupujejo sedaj nove. Za knjiznii!no omaro si je izprosil 
pri enem kmetu deske, a drugi mu jo je brezplaCno izgotovil. — Mislimo, 
da bi tako lahko napravil vsak koroSki akademik v svojem okraju. Za tako 
delo jih ni potreba veC skupaj, marveC je izvrSi lahko vsak sam. Treba le 
nekoliko idealnosti in pozrtvovalnosti. 

Bralno in pevsko drustvo „Maribor" prireja vsako nedeljo poljudna 
predavanja za kmete in delavce. Tudi v Studencih pri Mariboru so se zaCeli 
gibati, Mariborski Slovenci so spoznali, da se treba vre£i najprej na pred- 
mestja, ki so itak iz veiSine slovenska. Caka jih lepo in hvalezno delo, katero 
so doslej ali pozabili, ali pa prezirali. 

,,(^]tal[iica V Mariboru" namerava osnovati javno Ijudsko knjiznico. Na 
to misel so spravili Citalnii!ne voditelje abiturijenti I. 1904/5, ki so svojo 
bogato knjiznico podarili v to svrho Citalnici. To knjiznico so nabirali par 
let; stala jih je gotovo kakih 300—500 K. 2alostno, ali resnii^no je, da je 
morala mladina na§i zaspani gospodi odpreti oCi. 

Slovenskim abiturijentom! Pi§e se nam: «>Svoj^as so abiturijentje pri- 
rejali koncem^'svojih srednjeSolskih Studij — veselice. Bolezen po prirejanju 
takih reprezentacijskih priredb, se je ponavljala leto za letom. Tudi sedan]* 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADINA Strati 17J. 

abiturijenti se og^revajo po mojem mnenju §e nekoliko za take stvari. Zdi 
se mi pa, da zahteva moderni 5as modernih Ijudi. Naj bi na§i abiturijentje 
ob svojem izstopu iz srednje Sole pokazali svojo izvenSoIsko zrelost s tem, 
da bi zasnovali kako socijaino delo. Lepo bi n. pr. bilo, ko bi ta?as ustanovili 
V kakem kraju Ijudsko javno knjiznico, za katero bi abiturijentje prispevali 
z denarjem in z nabiranjem knjig med svojci. Svoj 5as smo ze Citali v »Omla- 
dini«, da imajo dijaki neke srednje Sole skoro v vsakem razredil svojo knjiz- 
nico. Kot osmoSolci imajo na ta nafin lep zaklad, ki je njim lahko v ponos, 
drugim pa v bodrilo. Vsekako je treba pri celi akciji gledati, da se ne zanese 
nepotrebnega prepira med osnovalce knjiznice. Menim namref, da bi lahko 
Skodovala ozkosrCnost, pa naj se ista ze poraja radi lokalnega patrijotizma, 
ali pa kakega druzega sicer malenkostnega, med mladino pa vendarle zelo 
vaznega vzroka. KonCno si upam nasvetovati, naj bi se to vpraSanje reSilo 
na ta naHn, da bi vsakoletni abiturijentje koncem svojih Studij izroCili knjiz- 
nico »Prosveti«, ki je pravzaprav snovateljica knjiznic. Kolikor sem se infor- 
miral bi *Prosveta*, rade volje sprejela take zbirke in jim dala ime po letniku 
abiturijentov n. pr.: »Knjiznica Prosvete* abiturijentov I. drfavne kranjske 
gimnazije iz leta 1906 itd. Naj moj predlog tovariSi abiturijentje upoStevajo 
in naj zacnejo takoj delovati, da se misel §e letos lahko uresniCi. 

K pojriavju podporah. Priznanje in posnemanje zasluzi vrli odbor 
• Podpornega druStva za slovenske visokoSolce v Gradcu«, ki je uvidel potrebo 
dijagke kontrole prosilcev v smislu trzaSkih resolucij. V posameznih dijaSkih 
druStvih, pri katerih so se vlagale pro§nje, so obstajali ie prej stalni referenti, 
ki so proSnje cenzirali in jih oddali odbdru podpornega druStva. — Da se 
omogoCi §e strozia kontrola, stopil je odbor podpornega druStva z odborom 
slovenskih graSkih akademikov v dogovor. Zadeva se vrSi na ta nafin, da 
poklife podporno druStvo k svojim meseCnim sejam tudi tri dijaSke referente 
(po enega iz treh obstojeCih akademiCnih druStev). DruStvo si obeta od te 
reforme mnogo vspeha. Cast res naprednim mozem, katerim je praviCno raz- 
deljevanje podpor tako na srcu! 

2aIibog so V tem oziru razmere posebno v domovini §e jako Xalostne 
in treba bo §e dostikrat povzdigniti glas ter eventuaino brez obzira postopati. 

— Kot ilustracijo naj navedemo tipiCen sluCaj. Pri mariborski posojilnici se 
delijo redne podpore »Rapo5eve §tipendije«. Za eno izmed teh se potegujeta 
dva prosilca, ki sta sicer enako kvalifikovana, le da je eden izmed njih reven 
kakor cerkvena mi§, drugi pa sin precej dobro situiranega obrtnika, ki mu 
mesei!no brez posebnih zrtev lahko poSilja do 40 K, razven tega pa ze sreCen 
posestnik 600 K drzavne Stipendije. Zdi se nam nemogoCe, da bi zadnji 
dobil §e kako podporo, a resniCno je! Zavod odkloni revnega prosilca, ie 
itak premoznemu pa podeli 300 K. Prvi strada po vseu5ili§kem mestu, drugi 
pa obeduje v finem restavrantu ter ne more Studirati, ker ima preveC denarja 

— kakor pripovedujejo tovariSi! — In spriCo takih razmer se §e nekateri 
razburjajo, ako vCasih povdarjamo: Dovolite podpore praviCno! ak. 

GoriSki dezelni odbor je postopal pri razdeljevanju zadnjih dijaSkih 
podpor nepravilno. Gotovo je tezko dosefi popoino objektivnost. Na drugi 



Digitized by 



Google 



Stran 172. OMLADINA Leto IL 

strani pa je tudi nedoumno, kako je mogoCe koga tako obCutno prezreti, 
kakor se je to zgodilo v nam znanem slui!aju, ko je imel prosilec najiz- 
vrstnejSo kvalifikaci jo in se mu vrhu tega gre za biti ali ne biti. 
Mar treba §e kakSnih posebnih tajnih kvalifikacij? To ogorCa in zastrupiti 
bi moralo iSloveku duso, ako bi ne imel pred sabo lepSih uzorov. Za enkrat 
noCemo preiskovati vzrokov in hoCemo misliti, da se je to zgodilo pomotoma, 

V bodoCnosti pa bomo pac z vso pozornostjo pazili na sliCne sluCaje. 

Podporno druStvo za koroSke visokoSolce je za letos razdelilo podpore. 
Od 11 pro§enj je bilo ugodno reSenih 9. Podpiranci so dobili enkratne letne 
podpore po 20, oziroma 60, 70, 100 K, en dijak je dobil 200 K. Ne vemo 
sicer, kaki specijelni moment! so pri razdeljevanju podpor odIoSevali, zdi pa 
se nam, da podpore bolje sluzijo svojemu namenu, ako jih dobiva dijak 
meseCno, seveda Ce presegajo podporni minimum 10 K in so prosilcu za- 
gotovljene. Pri tej priliki opozarjanio na referate o gmotnem stanju slovenskega 
dijaStva v naSi broSuri »Iz naroda za narod.« 

ProSaja za pravico jednoletne prostovoljne vojaSke sluzbe. Kdor ima 
pravico, da sluzi pri vojakih le jedno leto, mora oddati proSnjo, ki je koleka 
prosta, najpozneje do konca sveCana nabornega leta okrajnemu gla- 
varstvu (v avtonomnih mestih magistratu), v katerem ima domovinsko pravico, 
all pa najpozneje naborni komisiji pri glavnem (ne pri naknadnem!) naboru*). 

V slednjem slucaju mora navesti zadosten vzrok, zakaj ni mogel vposlati 
proSnje ze v sveCanu. IzroCiti mora prosnjo pred zdravniSko preiskavo. 
Vsakdo najboljSe stori, da opravi vse v sveCanu, da pozneje nima sitnosti, 
kajti V sluCaju zamude ne pomaga nobena proSnja, niti na cesarja! — 
ProSnja se lahko glasi takole: C. kr. okrajno glavarstvo (oz. slavni mestni 
magistrat) v N.! Podpisanec pros! za pravico jednoletne prostovoljne vojaSke 
sluzbe na drzavne (oz. na lastne) stroSke z nastopom prezenCne sluzbe v 

(pehotnem, topnicarskem . . .) poiku §t v N. z dnem 1. vinotoka 19... 

(oz. pri medicincih: 1. malega travna 19..) in prilaga: 1. SpriCevalo iz 
zavoda, ki mu da sploh pravico do jednoletnistva, torej: ali potrdilo fre- 
kventacije iz visoke Sole, ki ga dobi tamkaj, ali maturitetno spriCevalo, ali 
spriCevalo Iz zadnjega razreda viSje srednje Sole). 2. Vstopni list (izdan od 
okrajnega glavarstva oz. magistrata). 3. Krstni list. — Poleg tega; a) za 
prosilce na drzavne stroske: 4. ubozni list (da ga pristojna obCina, potrdi 
zupnik; potrebna je klavzula, da prosilec ne zmore vplacati zneska 348 K). 
5. Rodbinski popis (Familenausweis, formularji se dobe po 2 h pri Kleinu 

V Ljubljani; potrdi ga zupnik). — bj za prosilce na lastne stroSke: 4. Revers 
(potrdilo oCeta oz. varuha, da bo sin sluzil na svoje stroSke). Kdor prosi za 
jednoletnistvo pred 21. letom, mora imeti tudi dovoljenje oCetovo, da sme 
vstopiti k vojakom. ProSnje se morejo vlagati slovenski, torej naj vsakdo 
napravi slovensko proSnjo ter jo vposlje rekomandovano, da pride 
zanesljivo pravoCasno. 

♦) Komur se je dovolilo, da gre k naboru drugje, ne v domaiem kraju, mora 
kijub temu oddati prognjo pri domaCem okrajnem glavarstvu (oz. magistratu), nikakor 
pa ne pri naborni komisiji! 



Digitized by 



Google 



Leto n. OMLADINA Stran 173. 

„Svaz Ceskoslovansk^ho studenstva'' v Pragi je dokonCal prvo leto svo- 
jega obstanka in s tern tudi prvo svojo epoho. Naravno je, da se tako 
ogromna korporacija (imel je prvo leto nad 2000 clanov) ni mogia ze takoj 

V prvem letu razviti tako, kakor so si to predstavljali ustanovitelji. Nikakor 
no£em re£i s tern, da prvo leto ni bilo povoljno; narobe: »Svaz« je lahko 
zadovoljen z njim. Priboril si je med CeSkim obi^instvom in dijaStvom avto- 
riteto kot sredi§5e in eksekutiva 5e§kih akademikov. Da je bilo tako srediSCe 
potrebno, se je pokazalo prav letos nestetokrat: ko bi »Svaza« ne bilo, letos 
bi moral nastati. Tako je razdeljeno v sekcije, med kterimi zavzema glavno 
ulogo socijalna sekcija. Ne samo s teoretiCnimi debatami, ampak v prvi vrsti 
s praktiCnim reSevanjem socijalnih vpraSanj dijaSkih skuSa zboljSati zalostno 
materijeino stanje CeSkega dijaStva. Cena in zdrava stanovanja, cena kurjava, 
cenej§a voznja na cestni zeleznici itd, to so poleg reguliranja podporne akcije 
glavne to5ke sedanjega dela v socijalnem odseku. 

SrednjeSolski odsek §e ni mogel razviti tako obsirnega delovanja, ker 
se mu stavija na pot neSteviIno zaprek. Informacije iz srednje Sole se morajo 
omejiti na privatno obCevanje, zato so pomanjkljive in nepopolne. In vendar 
bi ravno one morale tvoriti podlago vsemu odsekovemu delu. Akcija s siste- 
matic^nimi vpra§alnimi polami, ki naj bi prinesle odseku materijala, da ga 
predela, se je ponesreCila: vpra§alne pole niso bile dosti sreCno sestavljene, 
pa se tudi niso mogle, radi razmer na srednjih Solah, izpolnjevati. Srednje- 
solski odsek se za sedaj omejuje na zbiranje materijala in prirejanje sestankov 
in krozkov srednjesolskih tovarisev. 

Od ostalih odsekov je najvaznejsi arhivalni. Zbira materijal, ki je vazen 
za zgodovino CeSkega dijaStva; pridobljeni materijal uredi in razstavi vstalnem 
dijaskem muzeju. 

Omenim naj se, da '^Svaz* izdaja svoj tednik »Studentsky Vestnfk* z 
beletristiCno — literarno prilogo. Pravkar prinaSa referat o trzaSkem shodu; 
resolucije in informaCne Clanke o slovenskem dijaStvu je bil objavil ze preje. 

Klub „Antonin Ciiek'' v Pragit ki zdruzuje ^e§ke radikalno-napredne 
akademike, spada pai med najagilnejsa^eska dijaSka druStva. V zadnjem 
Casu je spet stopil na dan s takozvanim »politiCnim seminarjem«, stvarjo, 
ki obeta prinesti dobrih uspehov, ker je postavljena na reelno podlago. Znana 
stvar je, da nam gimnazija za zivijenje, pred vsem za poiitiCno zivljenje ne 
podaja skoro prav niCesar; tudi na visoki Soli ni mnogo boljSe; tehnika in 
medicinska fakulteta ne storita v tern oziru nicesar, boljSe je na juridiCni in 
na filozofiCni fakulteti. Zato mora dijak za svojo politiCno izobrazbo skrbeti 
sam. Knjige so mnogokrat jako enostransko sredstvo, posebno za zacetnika. 
Treba je poleg njih zivega predavanja in pred vsem debate. To zadnjp 
nalogo ima omenjeni politiCni seminar. VrSili se bodo v njem razgovori o 
glavnih politiCnih smereh (liberalizem, anarhizem, radikalizem itd.). Ker imajo 

V seminar gostje pristop, bi bilo zeleti, .da ga tudi praSki slovenski visoko- 
Solci pridno poseCajo, posebno, ker je spriCo zalostnih razmer v »Iliriji« kaj 
takega tarn nemogoi^e. 



Digitized by 



Google 



Stran 174 M L A D|l N A. Leto 11 

Svaz svStovy. Te dni se je konstituirala v Pragi centralna organizacija 
vseh Ciniteljev za ijudsko izobrazevanje na CeSkem. — Svaz osvetovy. Pred- 
sednikom je izvoljen vseuCiliSki profesor dr. Frant. Pastrnek, pod- 
predsednik gimnazijski profesor Bohumii Bau§, podpredsednica 
pisateljica Renata Tyrsovd. Sliko razseznosti te nove, na ideji narodne 
in kulturne avtonomije sloneCe organizacije daje sestava odbora, v katereni 
bodo zastopane: Ce§ka akademija, Vseu6iiska ekstenza, Srednje§olska eks- 
tenza, Mestni svet pra§ki, Ceska obec sokolski, Ce§ko narodiio- 
gospodarsko dru§tvo, Ce§koslovanska zveza, Zgodovinarski klub, Zveza 
trgovskih gremijev kraljevine £e§ke, Zveza avtonomnih ob^inskih in 
okrajnih uradnikov £e§kih, Zveza uCiteljic; Zveza upodabljajotih umet- 
nikov, Klub drzavnih uradnikov, Narodna jednota severoCeSka in 
Narodna jednota po§umavska, Narodopisno dru§tvo C:eskosiovansko, Zveza 
pravnikov, DruStvo arhitektov in inzenerjev v kraljeyini &ski, 
DruStvo pisateljev »Mai«, DruStvo Ce§kih zurnaiistov, Umeiecka beseda, 
Osrednje gospodarsko druStvo, Osrednja Matica solska, Osrednje drusivo 
uCiteljstva Ceskih mesCanskih §ol, Osrednje drustvo Ceskih zen, Osrednje 
dru§tvo CeSkihprofesorjev, Osrednja zveza uCiteljskih drustev, Osrednja 
delavska Sola, Dezelno gasiino druStvo, Dezelna zveza rokodelskih 
in obrtnih zadrug, Dezelna zveza privatnih uradnikov, Zenski klub 
£e§ki, Drustvo Ce§kih zdravnikov, Svaz teskoslovanskeho studentstva in 
Zveza ceSkih olepSevalnih druStev. Za zastopstvo so prosili tudi Zveza 
vojaSkih veteranov in Zveza £e§kih strelcev! 

Gmotoe razmere Croogorskega dijastva slika zadnji »Omladinski Glasnik*^ 
z najtemnejSimi barvami. Ker ima Crna gora poleg ene stotine Ijudskih sol 
le eno nizjo gimnazijo in eno viSjo dekli§ko Solo, (ki jo vzdrzujejo RusiJ 
morajo mladi Crnogorci, ki se hocejo posvetiti visji izobrazbi, v tujino, kjer 
ponajveC trpe hudo pomanjkanje. Nek belegrajski dnevnik je prinesel letos 
sledeCe, skoraj neverjetne podatke: v Belemgradu samem je 173 Crnogorskih 
dijakov; 3 od teh vzdrzuje knez Crnogorski, 5 jih vzdrzujejo starSi, 7 je 
Stipendistov in 158 (!!) se jih prezivlja samih v razliCnih, navadno zelo na- 
pornih sluzbah. Neprimerno veliko jih vsled bede leze v prerani grob. Clankar 
pravi, da sta od sedmih dijakov, ki so §li 1. 1900 iz jedne vasi §tudirat v 
Belgrad, danes zi va le dvall Slicne razmere vladajo tudi drugod. Dijastvo 
se V teh okoliSCinah pa£ ne more razvijati niti fiziCno, niti psihiCno. Tudi v 
moralnem oziru upliva tolika beda na iirnogorsko dijaStvo najneugodnejse, 
— Clankar je mnenja, da od 100 Crnogorskih dijakov, ki gredo v tujino 
Studirat, najve^ji del pomrje vsled bede, nekaj jih izvrSi par gimnazijskih 
razredov, precejSen del jih propade moralno in le kakih 2— 3*^/0 v resnici 
zvrSi ugodno svoje Studije! OdpomoCi se da tem zalostnim razmeram paC 
le s tem, da se omogoCi crnogorski mladini Studiranje doma in se v to 
svrho ustanove v zadostnem Stevilu srednje in strokovne Sole! 

Statistika srbskega visokosolskega dijastva oa Duoaju. »Omladinski 
Glasnik* prinaSa zanimivo statistiko srbskega dijastva na Dunaju: juristov 
je 54, medicincev 100, filozofov 27, tehnikov 37, agronomov 19, veterinarcev 17, 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADINA Stran 175. 

eksportna akadetnika 2, in 5 farmacevtov. Skupaj §tudira na dunajskih visokih 
§olah 261 srbskih dijakov. 

Statistiko primorskega uradnistvaizdeljuje g. dr.Otokar Rybaf. Prinesemo 
jo V prihodnji Stevilki. 

Vohuostvo na nasih srednjih solah. Nezdravo in nemoraino je za na§e 
srednje Sole vohunstvo ali takozvano »§piceiistvo«. Razni profesorji in ravna- 
telji, katerim ni toliko mar za vzgojo svojih uCencev, kakor pa za zatiranje 
in §ikaniranje, so si vzgojili med uC:enci na razne na^ine celo vrsto vohunov, 
ki pazijo na vsak korak in na vsako besedo tovariSev in jo zopet sporoCe 
svojim »mandantoni«. It to samo na sebi je nekaj, kar mora slabo vplivati 
na razvoj zna^ajev. To mora roditi neznaCajnost, hinavstvo in potuhnjenost. 
Kolikokrat pa se poleg tega §e zgodi, da dijak-vohun nala§£ ne poroCa res- 
nice, ampak iz trte izvito iaz zbog tega, ker hoCe svojerau tovariSu, s katerim 
se je morda kaj sporekel, namenoma §kodovati. Profesorju, ki morda ni imel 
slabih namenov pri teh poizvedovanjih o uCencih, pa morajo te vesti, dosti- 
krat neresniCne, roditi le razne predsodke. Jako pogosto igrajo ulogo vohunov 
tudi dijaske gospodinje. Vse, kar le vidijo in sli§ijo pri svojih stanovalcih, 
nesejo na nos raznim profesorjem in celo stvar §e veiiko poveCajo. Pedagog- 
ucitelj takim vestem nikdar ne verjame in jih sploh ne poslu§a, ker ve, da 
si more jasno sliko o dijaku napraviti samo na podlagi svojih opazovanj. 
Dijaka, ki bo hotel toziti svojega tovariSa, bo odloCno zavrnil in opozoril, 
da tega ne trpi, gospodinjam pa, ki bodo priSle tozit svoje stanovalce pa 
pokazal vrata. — ZnaCilno je, da gojijo vohunstvo zlasti klerikalni profesorji. 
AkademiCna podruznica druzbe sv. Cirila io Metoda v Oradcu. — Mesto 
da bi podruzniCni odbor v zaCetku leta 1906 — sklical redni obiSni zbor 
ter poroCal o svojem delovanju in odredil volitev novega odbora, vrSil se 
je 16. januarja izvenredni obcni zbor, na katerega dnevnem redu so bile 
nadomestne volitve. — Za predsednika je bil izvoljen med. TajnSek, kot 
namestnik je vstopil v odbor techn. TurnSek. — Pri sluCajnostih se je raz- 
pravljalo o predpustni prireditvi akademiCne podruznice. — Nekteri Clani 
so bili mnenja, da bi akademiCni podruznici bolj pristojala piireditev kake 
lepe narodne igre, kakor pa predpustna veselica. KoneCno se je odboru 
poverila naloga, naj Studira podane nasvete in sestavi proraCun, povdarjalo 
se je pa, da mora biti dobiCek zasiguran, ker je brezvestno pokrivati eventu- 
alni deficit s Clanarino, ki je last centralne druzbe. — Na drugem izven- 
rednem obCnem zboru dne 21. januarja sklenilo se je prirediti dne 11. marca 
1. 1. popolnoma neprisiljeno domaCo zabavo s koncertom in plesom, ter se 
je volil poseben veseliCni odsek, ki skupno z odborom ukreni potrebno. — 
Jasno je, da posluje stari odbor, ki vodi priprave za veselico, vsaj §e do 
srede marca. V tem Casu pa ze odhajajo akademiki na velikono^ne poCitnijce 
in nemogoCe bo sklicati redni obCni zbor za leto 1906. Stvar se zavleCe do 
majnika in akademi^na podruznica se zopet, kakor ze ve^krat, skrega s pravili 
druzbe sv. Cirila in Metoda. 

Magistrat dezeinega stolnega mesta Ljubljaoe nam pi§e: Slavno ured- 
ni§tvo! Ze predlanskim je bil razposlal podpisani Ijubljanski magistrat na 



Digitized by 



Google 



Strati 176. OMLADINA Leto 11. 

uredniStva vseh slovenskih Casnikov uljudno proSnjo, da bi spora- 
zumno s svojimi administracijami poSiljala po jeden eksemplar svojih novin 
za vseslovensko knjiznico na Ijubljanskem magistratu. 

Temu pozivu se je odzvala veCina slovenskih Casopisov vendar pa ne 
vsi. Podpisani mestni magistrat ponavlja toraj svojo proSnjo ter dovoljuje 
opozoriti slavno uredniStvo na svojo tedanjo okroznico, v kateri je bil raz- 
lozil pomen te vseslovenske CasniSke biblioteke v Ljubljani. Drugi Slovani 
poznajo Ljubljano kot dusevno in kulturno sredi§£e vsega slovenskega na- 
roda, zato prihajajo semkaj vsako leto razni slovanski uCenjaki in zurnalisti, 
ki bi se radi informovali o slovenski zurnalistiki in nasem javnem zivljenju 
sploh. Cesto se potrebujejo tudi za bibliografijo razni slovenski Casniki, da 
jih literati pregledajo in poroCajo o njih, kajti jasno je, da niti drugi slo- 
vanski uCenjaki niti domaCi literati ne morejo obhoditi vseh tistih krajev, 
koder izhajajo posamezni slovenski Casopisi. 

TakSna vseslovenska evidenCna knjiinica je torej sploSnega narodnega 
in literarno-znanstvenega pomena, zatorej podpisani mestni magistrat 
priCakuje, da njegovi zelji ustrezejo vsa tista uredniStva, oziroma uprayniStva, 
katera dosedaj §e niso po§iljala svojih izdaj za na§o vseslovensko knjiznico. 

Ivan Hribar, 2upan. 

Pristavek uredniStva: To lepo idejo iskreno pozdravljamo! 

Tiskovna pomota. Na platnicah 9. Stevilke, str. 2, vrsta 13 Citaj: begati 
nepouCene; vrsta 9 od spodaj Citaj: novemu dru§tvu; vrsta 3 od spodaj 
Citaj: 90; str. 130, vrsta 9 Citaj: glavni element; vrsta 20 Citaj: bodoCnost 
naroda; str. 139, vrsta 13 £itaj: z Dunaja; str. 142, vrsta 13 Citaj: Phil. Mum. 
— Na isti strani se po besedah v 4. vrsti od spodaj: »zanesljivi dovolj.« 
zaCenja nov odstavek. — Str. 151, vrsta 1 Citaj: zdruzevala; str. 152 citaj v 
obrazcu: izposojen, mesto: izposodil; str. 155, vrst^ 17 Citaj: dr. Sagadin;* 
str. 158, vrsta 5 Citaj: sam, mesto: samo; str. 158, vrsta 7 Citaj: naravoslovja; 
str. 158, vrsta 10 Citaj: 2alostno! Tudi dezelni odbor naj bi itd. 

LISTNICA UPRAVNI^TVA. 

Po raznih ovinkih prihajajo sempatam na upravniStvo reklamacije. Opozarjamo 
cenjene naroCnike, da je naslavljati vse pritoibe edinole na naslov: UpravniStvo 
»Omladine«, Ljubljana.* Sicer pa nujno prosimo Cislane dijaSke naroCnike, da 
nam naznanijo spremembe stanovanj. Popolnoma nemogoCe je namreC, da bi upravniStvo 
vedelo tudi za naslove onih dijakov, ki se vedno selijo kot lastavice. §kodo od tega 
nereda nimajo le dijaki sami, ampak tudi upravniStvo. Po veC »Oniladin« prihaja pri 
vsaki poSiljatvi nazaj, Ce§, da je naslovljenec od§el, da je neznan itd. Prosimo torej, da 
skrbi tudi dijaStvo za red, ako hoce, da more upravniStvo delovati redno. — Prosimo 
vse prijatelje, da nam v kratkem sporoCe imena onih znancev, katerim naj bi poslali 
prvo Stevilko novega letnika »Omladine«. 

Oblastem odgovoren Mihael Bo2anee. — Izdaja eksekutiva narodno-radikalnega dijaStva. 
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 



Digitized by 



Google 



r-"Wv'3^;''i.gi 






'li 



J. GLONAR. 

DELO V DRUSTVU. 

II. 

VnaSih takozvanih poljudnih predavanjih se bomo skusali pripravljati 
za poljudno delo. To vpraSanje je tako vazno, da ga moramo malo j 

globlje pretresti. *» j 

Nekako petdeset let je ie sedaj, kar razni poklicani in nepo- J 

klicani reSujejo svoj »mili slovenski narod«. A nekaj je jako znafllnega pri 3 

vsem tern narodnem dtlu. Dela se, dela nekaj, a kako? Brez glave, brez 4 

natanCnega naCrta, vsak dela na svojo roko. In tako se je zgodilo, da vleCejo | 

eni sem, drugi tje, nas »niili slovenski narod« pa §e globoko tiCi v blatu .| 

gospodarske odvisnosti in v temi duSevne suinosti. Ni Cudno, 5e se pri \ 

takem Sisifovem delu polasti narodnih prvakov pesimizem, 2e§: §e sto let, /3 

in ne bo nas ve£ — , ni Cudno, £e se pri tern forsirano in umetno gojeno 'i 

narodno navduSenje obrne v nezaupnost do vodilnih krogov, v prvi vrsti ^ 

nezaupnost priprostega Ijudstva do inteligence. Vse na§e dosedanje narodno | 

delo je bilo samo gnoj na polje, na katerem je vzklilo in se bujno razrastlo 
cankarjanstvo. I 

Za nasa Ijudska predavanja je treba pred vsem, da se informiramo o J 

namenu in postanku teh predavanj in da poznamo kratko zgodovino na§e ] 

Ijudske univerze. Moramo se pouCiti o dosedanjih izkuSnjah in uspehih pri 
poljudnih predavanjih na Slovenskem. V prvi vrsti bi bill poklicani Clani ) 

naSih razliCnih ferijalnih druStev, da nas pou£e o dosedanjih uspehih nji- 
hovega delovanja. Ravno v tej stvari je za nas izkuSnja neprecenljiva. Na 
drugi strani pa je za nas prepotrebno, da se seznanimo s slovensko narodno 
psihologijo, da spoznamo takozvano »narodovo du§o«. To je stvar, o kateri 
se pri nas ne pi§e skoro mi, k veSjemu da se kedaj zastopniki te ali one 
literarne struje zlasajo med seboj, kdo izmed njih pozna bolje narodovo 
du§o in da jo oboji reklamirajo zase. Da pa je za nas ta ne ravno lahek 
Studij potreben, hoCem razloziti v naslednjem. 

V zadnjem Casu je zaCelo na Slovenskem par navduSenih kaplanov 
svoje narodno delo, ki se kaze najbolj v ustanovitvi »katoli§kih« druStev, 
posebno Marijinih druib; glaven faktor mu je torej verska stran. Ti moije 
so zaCeli delovati z veliko enerJijo in navduSenostjo. Ali nakladali so Ijudem 
velike, nepotrebne zrtve, kakor za nakup dragocenih zastav itd. Prezrii pa 
so pri tem, da na§ kmet pri vsaki stvari prej vpraSa, ie bo treba kaj plaCati; 
pozabili so, da si moramo Ijudstvo za gmotne zrtve §e-le vzgojiti. Razun 
tega pa so zagreSili §e drugo^ taktiCno napako: zahtevali so od druStva » _ i 

12 

Digitized by VjOOQlC 



Stran 178. OMLAfPINA Leto It. 

preveS dela in sadov Se prej, ko so je na notranje dovolj okrepili. S tern 
so si nakopali oSividno nasprotstvo stare]§ih Ijudij, mlaj§i pa so se le 
navidez ukionili njihovemu vodstvu. — Ko je bil potem dotiCni kaplan 
prestavljen kam drugam, so se tudi mlajSi obrnili proti njegovemu delu in 
vse njegovo prizadevanje ni prineslo sadu. Na tak naCin zivotari mnogo 
slovenskih bralnih druStev samo §e v »Zvezinem koledarCku*. Nekateri 
fantje in dekieta pa, ki so pod pritiskom razmer vstopili v Marijino druzbo, 
se §e vedno shajajo po bralnih druStvih, saj nimajo ve£ nadzorstva rigo- 
roznega duSnega pastirja. In tako se mnozijo v liberainem i^asopisju notice 
o dvomljivem vedenju »Marijinih hCerk in sinov«, inStitucija sama in njen 
ustanoVnik pa izgubita pri resnih Ijudeh §e ono malo spoStovanja, kar sta 
ga morda kedaj imela. Tako je doti^nik stvari, ki jo je zastopal z navdu- 
Senjem in pozrtvovalnostjo, nehote vec §kodoval, ko koristil. Dokaz dovolj, 
da moramo dobro prou^iti teren, na katerem hofemo zaSeti svoje delo, 
maso, s katero hoCemo operirati. To bo za nas nekaka teoretiCna Sola. Iz 
naSih izvajanj pa bodemo poCasi povzeli nekako vzorno metodiko nasih 
Ijudskih predavanj. 



Ako hoCemo izbirati snovi za poljudna predavanja, se moramo postaviti 
pred ostro alternativo, naj li Ijudstvu dajemo znanstveno ali politiSno izobrazbo. 
Ce pa se stvar malo premisli, s? vsak prepriCa, da se s strogo politiCnimi 
predavanji ne sme zaCeti. Vsak predavatelj mora pri nas gledati na to, da 
posluSalcem ne pokaie svojega namena. Naj se torej predavanja vrSe izprva 
le s tem oCividnim namenom, da se zadosti radovednosti in ukazeljnosti 
posluSalcev. Pri vseh naSih predavanjih nas vodi naCelo, da razlozimo 
Ijudstvu zunanji svet, ki ga okroia. Tvarina za to serijo bi se dala spraviti 
nekako v ta-le poglavja: h Narava in njene moCi; tehni§ke vede. 2. Narodo- 
pisje; eiovek. 3. Zgodovina. 

V predavanjih iz zgodovine moramo izrabiti pred vsem ona zgodovinska 
dejstva, ki so se globoko vtisnila v narodov spomin in ki §e danes zive. 
Razun tega pa moramo izrabiti tudi oni instinkt, ki ga je narod dobil tekom 
svojega tisodetnega tlaCanstva. Vsem je znana globoka mrznja nasega Ijudstva 
do onih, ki so nas naredili hiapce na lastni zemlji. Tako najdemo za naSe 
namene ze pripravljena tla in zgodovinska predavanja nam bodo dala pri- 
like dovolj, da neopazeno potrkamo na slovenska srca in du§e hvaleinih 
poslu§alcev. 

Pozneje pridemo s praktiCnimi reCmi, ki zahtevajo od posameznika 
nekaj ve(, kot da nas samo poslu§a, a mu zato neso tudi dobi^ek. Tvarina 
za ta predavanja bi se lahko vzela iz teh poglavij: 1. 2ivljenska vpraSanja 
slovenskega kmeta; umno gospodarstvo; zavarovalnice, posojilnice, zadruge; 
izseljevanje; Slovenci na tujem. 2. Pedagogika in higijena. 3. Sola. Tukaj bo 
potrebno, da najprej iztrebimo krive pojme in predsodke, ki so se tako 
globoko vkoreninili v naSem Ijudstvu. To velja posebno o naSi Soli. Sola 
je naSim Ijudem po zakonih osigurana inStitucija, ki jim vzame otroke, kakor 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADINA Stran 179. 

hitro toliko dorastejo, da bi ze lahko doma pomagali, Ce drugaCe ne, vsaj 
kot posli. Znano fe, kako zelo manjka naSim kmetom delavnih tnoSij; tem 
bolj je umljiv njihov gnev proti Soli. UCitelj jim je le »gospod«, ki druzega 
ne dela, ko dobro je in pije in katerega morajo za to, da jim otroke pretepa 
in muCi, §e drago plaCati. 

Tako pridemo poSasi do politii^nih predavanj, ki so najbolj kodjiva. 
Ce se vpraSamo zakaj, nam je odgovor lahek. Inteligenca, ki je vodila 
doslej poiitiCno akcijo, si izveSine ni bila svesta svoje visoke naloge in se 
ni zavedla, da se dela »za narodov blagor« med narodom drugaSe, ko v 
veseli druzbi med Ijudmi, ki se razumejo. Sploh pa zija med naSim razum- 
niStvom in preprostim Ijudstvom prepad, ki se ne da zlahka premostiti. 

Kot prehod od splo§no izobralevalnih predavanj na politii^na se lahko 
porabi pouk o rabi knjig in listov. 

S svojimi politiCnimi predavanji ho5emo pokazati Ijudstvu krivice, ki 
se nam gode in pravice, ki jih imamo na papirju. Zato bo v prvi vrsti 
dobra zgodovina. Od Vihinga sem do najmlaj§ih nem§kih politiSnih samo- 
srajCnikov igrajo Nemci ulogo naSega narodnega krvnika. Jako hvalezna 
naloga za zgodovinarje, da izdelajo eno tako predavanje. Tudi kak kompendij 
krivic, ki so se nam zgodile zadnjih petdeset let, bi bil za vsakega izobrazenca 
prepotreben >Vade mecum*. Le Skoda, da se mora tvarina §e prej pobrati 
iz Casopisja. TakSni dokazi se rabi jo vedno, posebno, Ce se mora zamaSiti 
kakSnemu nemCurskemu proroku usta. Treba Ijudi informirati o naSem 
poloiaju, kdo je kriv naSega slabega stanja. Potrebno je nadalje, da se 
Ijudem opisejo germanizatorske teSnje, da se v jarki luCi pokaze nemSursko 
gibanje in da Ijudje uvidijo nesmisel in pedagoSke »uspehe« sudmarkinih 
in leginih §ol. 

Zraven tega pa je treba skrbeti tudi za pozitivno stran naSega dela, 
ne samo, da se v Ijudstvu zbudi krepek odpor proti krivicam, ki se mu 
gode od tujih narodnostij; sicer ostane na§e delo le prazno poloviCarstvo. 
Zato je treba Ijudi tudi usposobiti za resno, drobno politiCno delo. Kako 
malo je kmetov, ki bi imeli kaj smisla za na§a politiSna vpraSanja! 

Pred vsem pa moramo gledati na to, da vzbudimo v naSem Ijudstvu 
samozavest, ne le narodno, ampak tudi CloveSko. Saj je pa5 malokateri 
kmet pouCen o svojih drzavljanskih pravicah, malokateri ve ceniti vaznost 
kakSne politiCne akcije, posebej volitev. Tudi tukaj treba zaCeti z najpo- 
trebnejSimi in najenostavnej§imi reSmi. Na tem polju i^aka na§ih juristov §e 
lepa in hvalezna naloga. 



Za nas vse pa je potrebno, da s Cilim druStvenim delom premagamo 
ono moreSo skepso, ki se naSega razumniStva tako rada polaSCa, in da 
zremo z zaupanjem v boljSo bodoCnost, ki si jo hoCemo in ki si jo moramo 
ustvariti sami. 

12* 
Digitized by VjOOQIC 



Stran 180. OMLADINA Leto If. 

GREGOR ZERJAV. 

DA SE P0BLI2JE SPOZNAMO. 

Zadnja tri ieta opazamo naglo dekadenco posvetno-klerikalnega dijaStva. 
NaCin, kako pridobiva klerikalna stranka na gimnazijah pristaiev, in 
sredstva, s katerimi jih priklene nase, provzroCe, da je materijal 
tako malo vreden. Morda se jim posreCi po Stevilu §e malo 
povzdigniti katero svojih druStev, a njihova notranja vrednost je opeSala. 
Glasilo klerikalnega dijaStva je pravo zrcalo te mizerije. PriSIo je tako 
globoko nizdol, da so posvetni klerikalni dijaki izgubili du§evno vodstvo 
Bvojega glasila. Zateklo se je v lemenat, ki sedaj diktira program. 

Pred mano leJi 5. Stevilka letoSnje »Zore«. Provenijenca Clankov je 
takoj jasna, a lemenatarji se sramezljivo krijejo s psevdonimi. Neki Ivan K. 
se je spravil v dveh Clankih na na§ program. V prvem ( »Narodni radikalizem*) 
pravi, da kot pristaS krSCanske etike ne more biti naroden radikalec, ker 
se radikalna norma glasi »dobro, praviCno in etiCno opraviCeno je vse, kar 
je oarodu koristno*, on pa je proti narodnemu egoizmu in za naCelo, »da 
si narod ne pusti vzeti ni£ svojega in brani svoje pravice, a se tudi zado- 
voljuje s svojim in drugim niCesar ne krati». StalisCe klerikalcev je torej 
narodno popolnoma defenzivno: *ne pusti ni£ vzeti — brani se — 
zadovoljuje*. 

Zakaj je prineslo 19. stoletje tak strasten narodnostni boj? Velikanske 
iznajdbe in osvoboditev ekonomskih sil (seveda §e drugi £initelji) so poCetniki 
svetovnega prometa. Stiki narodov so sicer rastli tudi poprej, a vsled ome- 
njenih dveh faktorjev so naenkrat padli stari mejniki, nenadoma so 
stall narodi sredi svetovnega prometa. Eni so bili pripravljeni , drugim je 
bilo prenagio. Ko so padle stare meje, se je boj razSiril, narodni Cut pa je 
postal bojevit. Kdor v tem novem polozaju — izpostavljen svobodni konku- 
renci — ni mogel tekmovati, je zaprl narodne meje (n. pr. prepoved uCenja 
tujega jezika), da se notranje ojaCi in §ele, kadar bo bolje pripravljen, stopi 
v svetovno areno. RastoCi mednarodni promet seveda zahteva, da se med- 
narodni odnoSaji uravnajo po pisanih ali nepisanih zakonih. A kak§ni so 
tisti zakoni in komu v prid, o tem odloCa ie moC. Dokler pa te regulacije 
ni, imamo boj. Noben narod se no£e obsoditi v defenzivo. Morda tudi 
klerikalci razumejo, da, kdor ne napreduje, nazaduje, narodov napredek 
pa premnogokrat poseze v sirno interesno sfero drugega naroda (gi.slovensko 
politiko V Gorici, Trstu, Celju, Ljubljani, gl. nemSke aspiracije na Trst in 
Orijent, gl. angIe§ko-nem§ko rivaliteto, i. t. d.). Nastati mora boj, dokler se 
sporno razmerje ne regulira, ako se sploh da regulirati in je taka ureditev 
obema strankama vsprejemljiva. Takih bojev, nastalih vsled krizanja interesnih 
sfer, bo vedno mnogo, kajti napredovanje narodov, torej tudi nastanek 
spornih toCk sta neomejena. 

V tem boju imata obe stranki iz svojega staliSCa »prav«. Zdravi 
bojevnik z optimizmom v srcu se svojih interesov ne odpoveduje. S^nio- 



Digitized by 



Google 



P M P ' 



Leto IL OMLADINA Stran 18K 

hlapCevski rod bi se »zadovoljil«. Tudi na§ narod hoCe neomejeno napre- 
dovati. Pride do interesnega konflikta z Nemci in Italjani. Nastane boj. AH 
je boj nekaj neplemenitega? Brez boja ni napredka. Ce v tern visokem In 
plemenitem boju sem in tarn opazimo kako nizkoto, n. pr. osebno sovraStvo 
iz nacijonalnih razlogov, je to malenkost, ki se ji ni §e nobena veiika 
borba mogla izogniti. — Prehajam na ugovore g. Ivana K. No£em v naCinu 
kritikovanja slediti njemu, a za njegova izvajanja bi bil vCasih izraz 
*nerodnost» premil. S tern, da stojimo na narodno-radikalnem stali§£u, 
obsojamo sebe na narodno smrt, — pravi, ker s*tem odobravamo bojno 
metodo nasprotnika. G.Ivan K., ali si domiSljate, da ima mnenje, da je 
nemSki » Drang nach Osten« »krivi6en«, kak vpliv na bodoCe ravnanje 
Nemcev. Ali mislite da nam prizanesejo, £e greste kot propovedniki opozarjat 
Nemce, da smo I mi na svetu? 

Radikalci smo vedno povdarjali idejo samopomoSi: ne zanaSajmo se na 
»praviCnost« nasprotnika. Ne priCakujmo od njega, da sebi Skoduje na Ijubo 
nam. Ne tozinio in jokajmo o >krivicah«, ampak delajmo I Zgodovina slavnega 
51. 19 drz. osn. zakonov nam potrjuje, da niti paragraf niC ne veija, 5e ga 
ni citiral kdo, ki ima poiitifno mo£. In vendar vemo, da pomeni 
uzakonitev v paragrafe, da je dotiCna sporna toCka ze reSena. 
Uverjen sem, da bi imeli v Trstu danes iz svoje moCi ve£ Ijudskih Sol, Ce 
se nas ne bi bilo zavlaJevalo V* stoletja z »jednakopravnostjo«. Metoda, ki 
jo priporoCa klerikalni pisec, vede v servilizem. 

PreseneCenje nas §ele Caka. Po naduSljivem dokazovanju pa pride 
g. Ivan K., ki naj polozi o priliki svojo masko, do spoznanja, da v praksi 
njegova morala veljati ne more. V praksi bo on, pravi, tudi narodni radi- 
kalec. Samoobramba da dovoljuje >§kodovati tudi napadavcu^. V izrednih 
Casih »proti sili postavimo silo*. Tableau! Ti izredni Casi trajajo ze od 
prebujenja Slovencev in bodo trajali nepregledno dolgo. Uboga morala 
klerikalcev, ki jo treba imeti le doma v arhivu, ven ne more. V teoriji tako, 
V praksi ravno nasprotno! Diskretno pa vpraSam §e, kje pa je ono naCelo 
krSCansko, da nastavi §e desno lice, ko si jo dobil po levem? Mika me 
prouCevati malo, ali se je sveta cerkev, kedar je bila v ofenzivi, vselej 
ravnala po krSCanskih naCelih. Poglejte prakso klerikalne stranke na Slo- 
venskem, in ie g. Ivan K. preiskuje prakso kr§5ansko-socijalne stranke, bo 
morda po malem razumel, da sem na trzaSkem shodu Cisto opraviCeno 
dejal, da ravno tisto edino, kar je na krSCanskem socijalizmu specifiCno 
krScanskega, namreC krSCanska morala s stavkom o Ijubezni do bliznjega, 
nima v praksi prav nobenega pomena. 

Drugi Clanek Ivana K. pobija naSe naCelo, da stoj dijak izven poli- 
ti£nih strank. Na podtikanja, ki jih je nabral, ne odgovarjam. V »Omladini« 
(I. 11) je na§e stallSCe dovolj jasno oznaCeno. Povzemam le to, kar je v 
klerikalnem (lanku naSelnega, torej uporabno za na§o agitacijo. Clanek 
izjavlja odkrito, da ima klerikalno dijaStvo ista naSela kot klerikalna stranka, 
le glede na^ina se ne veSejo. Nekaj so koncedirali, a tega ne, za kar gre 
pri dijaSki svobodi. Naj citiram iz svojega Clanka v *Omladini«: »Klerikalni 



Digitized by 



Google 



Stran 182. OMLADINA Leto M 

in tudi liberalni dijaki vam v teoriji mirno zataje svoje vzorntke, dasi v 
praksi s strastjo agitujejo zanje. Ne zdi se nam posebno znafajno dati 
se nazivati avant garda kake stranke in vsprejemati iz tegavzroka pod- 
poro, potem pa ciniJno zatrjevati, da se nima z glavno armado niC opraviti- 
Mi lioiSenio od mladine poStene sodbe, prostega opazovanja brez hinav5£ine, 
odkritega priznanja tega, kar se ji zdi prav, brezobzirne obsodbe tega, kar 
je §kDdljivo<. In dalje: »Mi smo mnenja, da je dosedanji na£in vstopa 
V politiCne stranke §kodljiv, kajti mladino vodijo v stranke ze v otroSki dobi 
fanatiCni Cuti, pozneje v akademiCni in moSki dobi tudi rafuni na denar In 
mandate^p 

Ne gre se za taktiko, — to lahko vodja ^am vsak hip revidira, gre 
se za konstantno revidiranje program a. Zato zahtevamo za dijaltvo, dasi 
preprifanje stvori svobodno, brez vezi na stranko. Ali ne Jutite, zakaj je nas 
boj tako oster? Ker ne pustite, da se naraSCaj samostojno in svobodno 
razvija, ker je klerikalna stranka organizirala razne PeCjake, jezuite a la 
2uzek in dani5arske profesorje, da zapeljujejo mladino v klerikalna stranko, 
ko vsega le ne more samostojno izpregledati. Seveda ko je mladeni£ fana- 
tiziran in ga Se razne »vezi« pridrJujejo, bo raje zaprl uho no vim id e jam 
ali pa, 2e so se mu sluCajno urinile, jih bo moral siloma odbiti od sebe, 
NeznaCaje se tako vzgoji. Ves narod je oSkodovan. Sedanji posvetno 
klerikalni dijaki so ialostna rastlina, ki so jo vzgojili klerikalni vrtnarji, ki 
so gre§i!i proti naCelu dijaSke svobode. 

Zanimal me je tudi 3. anonimni Slanek: »Narodna ideja in kr§2anstvo.« 
Spis se sele poCenja in je doslej le hotel pokazati, da krSCanstvo ne le 
»odobruje, ampak zahteva, da skazujmo rojakom posebno Ijubezen*. Potem, 
ko smo CItali MahniCevo, doslej merodajno mnenje o »paganskem« bistvu 
narodnosti, je seve zanimivo, da se je pojavil neznanec, ki bi rad dokazal, 
nasprotno* Sisifovo delo! Za pozitivno etiko je dejstvo, da Ijubimo rodbino, 
narod s posebno intenziteto, prav jasno. KrSCanski stavek »Ljubi svojega 
bliznjega, kakor (intenziteta!) samega sebe« pa stem dejstvom ni spojljiv. 
Razumni Ijudje so to nesoglasje vedno Cutili. Taka kriza se je polastila tudi 
»Zorinega* tlankarja. Rad bi bil hud Slovenec, a se tudi dosledno drzal 
krSCanske morale. Sv. Pavla citira, ki bi raje izgubil Krista, le da priredi 
narodu svojemu sreCo: »2elel bi biti pogubljen, loCen od Krista mesto svojih 
bratov«, pravi prav po »pagansko« Pavel. 

Tega vpraganja se je lotil pred par leti v »Zori« prof. Grafenauer 
in dokazal strmeSemu obCinstvu, da ravno iz stavka »Ljubi itd.« sledi, da 
moramo biti narodni. Cestitam! Sedanji »Zorin* Clankar je nekoliko pamet- 
nejSi, dokazal bi rad, da vkljub onemu najvaznejSemu krSCanskemu etiCnemu 
postulatu vendar cerkev zahteva Ijubav do naroda. Dokazuje, da je ta Ijubezen 
iz narave, konstatira, da obstaja »naravno nagnenje*. Vse resniCno! A to 
konstatiranje je empiriCno. Le naprej tako in dokazete sijajno, da oni 
stavek iz kridanske morale ne temelji v CloveSki naravi. 

Vsi trije Clanki, s katerimi sem se tu peCal, so znamenje neke krize in 
napredka^ ie so poSteno miSljeni! V Clanku o narodnem radikalizmu so se 




Digitized by 



Google 



Leto n. M L A D I N A Stran 183. 

klerikalci odkrito izrekli za dvojno moralo, tudi v Slanku o dijaSki svobodi 
kazejo dvojno lice: naSelno so klerikalni strankarji, a vendar bi naiSelu 
% dijaSke svobode, ki smo ga postavili mi, radi dali nekaj prostori^ka zaradi 
»lep§ega«, v Slanku o razmerju narodnega Cuta do krSSanske Ijubezni do 
bliznjega bi radi utemeljili dualizem na kak naSn. Ce gredo vsi, ki so tako 
mislili, kakor je pisano v »Zori«, dosledno naprej, bodo naSli izhod iz krize. 
Tudi oni bodo iz predsodkov stopiti lahko k resnici. Spominjam, da so 
£isto vrli Ijudje v srednjem veku, ko 'jim je razum velel, da ni vse tako, 
kakor pravi cerkev, postavili teorijo o dvojni resnici, cerktv je to napako 
seveda zavrgla, ker ji je bila nevarna. Ta dualizem je premagan, Le jedna 
je resnica, a brez ozira na dogme in zelje cerkve. Ta razvoj od dogmatizma 
preko dualizma §e marsikoga £aka. Morda bi §e kedaj cerkev z veseljem 
podpirala teorijo o dvojni resnici, da bi ne bilo treba tako retirirati in 
interpretirati in tako grozno kriCati, kedar se porodi resignirana akomodacija .♦) 

*) Gl. n. pr. razmerje do descenden^nega nauka. 
MIHAJLO ROSTOHAR: 

„ZORINEMU" KRITIKU IVANU K. V ODGOVOR. 

»r ^ora« je v svoji 4. Steviiki priobCila kritiko Ivana K. o mojem pre- 
^ davanju, natisnjenem v knjiiici »Iz naroda za narod*. 
# ^ Na nestvarne opazke in zabavljice Ivana K. se ne bom oziral; 

odgovarjati mu hoCem samo na stvarna oporekanja njegova. 
Etika. Ivan K. nam koncedira, da »zahteve pozitivne etiketemelje na 
rezultatih socijologije* s pristavkom seveda, da samo moje pozitivne etike, 
ne pa »£love§ke etike sploh«. 

KakSen ugovor proti pozitivni etiki se v tem stavku skriva, je tezko 
dognati. Ivan K. je menda hotel povedati, da pozitivna etika ie zato ne 
more biti prava, ker ni »51ove§ka etika sploh«, to se pravi: ker je ne pri- 
znava Clovegtvo v obCe. Rad bi vedel, kakSna je tista »Clove§ka etika sploh«, 
na katero se sklicuje Ivan K. Ali je to katoliSka etika? AH ona Mohame- 
dancev? Ali je to morda celo etika Budistov? Saj je ta najbolj razSirjena 
med CloyeStvom. 

»Clove§ke etike sploh* ni, ampak razliCne socijalne skupine imajo 
razliCna etiCna naziranja. 

V srednjem veku je veCina Ijudij bila uverjena, da se solnce vrti okoli 
zemlje. Ali je bil ta nazor tudi resniCen, ker ga je priznavalo toliko Ijudij? 
Gotovo ne! Ravno tako ne more biti Stevilo privrzencev kakega eti£nega 
sistema merilo za istinitost njegovo. Pripomnim §e, da ta argument zelo 
. neugodno govori za katoliSko etiko, ker te veCina CloveStva §e danes ne 
priznava. 



Digitized by 



Google 



gtran 184. OMLADINA. Leto II 

Ivanu K. se tudi dozdeva, da je zasledil preporno to5ko, v kateri se 
loCijo moji nazori od njegovih. Formuliral jo je tako-le: mi (= klerikaici) 
pravimo, da temelje eti5ne zahteve v odnoSajih, ki jih ima i^lovek do sebe 
— kakSni pa so ti odnoSaji? — , do soljudij, do druzbe in do Boga in vi 
(== neklerikalci) spustite zadnji odnos. Prepad, ki nas lo(i je ta, da mi 
priznavamo Boga, vi ste pa ateisti in pozitivna etika je le posiedica ateisticnega 
svetovnega naziranja«. 

Preporna toCka ne obstoji, kakor vidi Ivan K., v afirmaciji in negaciji 
Boga, pa£ pa v naslednjem: vi trdite, da je odnos (loveka do Boga temelj 
prave etike, t. j. da zamore Clovek samo tedaj etiCno ziveti, it veruje na 
Boga; jaz pa trdim, da tega odnosa ni treba. Ciovek lahko etii^no zivi, 
Seravno ne veruje na Boga, nebesa in pekel. Znanstvena, pozitivna etika ne 
potrebuje religije za podlago, ampak le spoznanje naravnih zakonov, katerim 
je podvrzeno CloveSko iivljenje. Etika je po svojem bistvu socijalen pojav, 
religija pa individualen. Etika in religija sta dve popolnoma avtonomni polji. 
To sem trdil in nvt druzega. Bogu nisem rekel niti, da je, niti, da ga ni. 

Znanost. Poznam samo eno znanost, ker resnica je samo ena; 
predmet znanosti pa je raznovrsten. Z ozirom na to govorimo o znanstvenih 
strokah kakor so: modroslovje, matematika, fizika, naravoslovje itd. 

CloveSki duh si nabira znanje na dva naCina in sicer 1. potom spo- 
znanja a posteori, 2. potom spoznanja a priori. Obe metodi zdruzuje empi- 
riCna znanost. Ko preskusimo dejstva zaznavanja (=- spoznanje a posteriori) 
z eksperimentom in veCkratnim opazovanjem, preidemo potom indukcije do 
spoznanja zakonov. Indukcija pa je intelektualna operacija s pojmi, ki morajo 
imeti empiriCno podlago, da nam zamorejo s pridom slu2iti v znanosti.*) 
Tudi matematiki pridejo do matematiCnih tez vedoma ali nevedoma potom 
indukcije; samo njihovo dokazovanje je deduktivno.**) Ivan K. se ne zaveda, 
da je primitivna empirija predpogoj za pojme Stevil. Ko bi Ivan K. ne imel 
£utov, §e danes ne bi znal prera^uniti, koliko je 2 krat 2, ker bi mu manjkali 
zato potrebni pojmi. Kdo se ne bode spominjal, kako je prerival krogle po 
raCunskem stroju, ko si je vstvarjal pojme Stevila 5, 10, itd. Empirija in 
matematika si torej niste tako kontrerni. Iz mojega predavanja je razvidno, 
da besede »transcendentalen« nisem rabil v smislu Kantove noetike, ampak 
V metafiziCnem smislu, kjer pomeni razmerje Boga kot nadnaravno bitje do 
vesolstva. Suma vsega, kar so si kedaj izmislili in napisali teologi o tem 
razmerju je »transcentalno domnevanje«, in s tem nima znanost niCesar opraviti. 

Nauk o dvojni resnici. S srednjeveSko filozofijo me je ta »Zorin« 
kritik takole »blamiral«: Malokdo, ki se je spravil nad srednji vek in nad 
sholastiko je bil dosedaj §e tako sreiSen, da se ne bi blamiral. Tudi gosp. 
Rostoharju ni biio prizaneSeno. Candidatus philosophie specialis si upa 
pred vsem narodno-radikalnim dijaStvom trditi, »da je srednjeveSki verni 

♦) H. Cornelius: Einleitung in die Philosophie. A. Riehl: Der philosophische Kri- 
tizismus. E. Mach: Erkenntnis und Irrtum. Wundt: Logik. i. dr. 

♦•) Hankel: Geschichte der Mathematik. Liebig: Induktion und Deduktion. Wundt: 
Logik, B. 11. E. Mach: Erkenntnis und Irrtum. 



Digitized by 



Google 



Leto 11. OMLADINA Stran 185. 

Clovek bil celo uverjen, da je mogoCa dvojna resnica. Razodeti mu moramo, 
da sta ta »arabistischer Lehrsatz* uCila Ibn Sina (Avicenna) okoli 1. 1000 v 
Ispahanu in Ibn Ro§d (Averoes) v 12. stoletju v Cordovi, da sta spravila v 
soglasje Aristotela in Koran. Med krSCanskimi filozofi je to trdil v novem 
veku okoli 1. 1500 Pietro Pomponazzi v Padovi in za njim par njegovili 
u£encev. Cerkey je nauk kot absurden obsodila in zavrgla na 5. lateranskem 
koncilu I. 1512!« 

Ivan K. naj ne zameri, ako si upam imeti v tem oziru drugaCno mnenje. 

Kdo sta bila Avicenna in Averoes*) in kaj sta uCila, mi je bilo dobro 
znano Se predno se je oglasil v »Zori« Ivan K. s svojim znanjem. Za epo- 
halno odkritje, da je namreC Avicenna u£il nauke o dvojni resnici, pa mu 
moram biti naravnost hvalezen; samo to mi naj §e pove, kje in na kateri 
strani se to bere pri Avicenni? 

dvojni resnici ve Ivan K. §e mnogo manj povedati kakor o Arabcih. 
Ravnokar omenjeni nauk se je bil veliko bolj in mnogo prej razSiril med 
katoliCanstvom, kakor si to misli na§ Ivan K. Dokaz temu so naslednja 
dejstva: 1. 2e I. 1247. se je parigki docent Ivan iz BreSCije zagovarjal, Ce§ 
da svoje nauke uCi kot modroslovne teze, ki so kot take lahko resniCne, ie 
ravno nasprotujejo katoliSkim resnicam ! 2. L. 1269. je pari§ki §kof Etiene 
Pempier sklical konferenco teologov, naj prouCi nauke onih katoliSkih filo- 
zofov, ki so se oddaljili od Tomaza Akvinskega. Ta konferenca je zavrgla 
13 tez, med njimi nauk o dvojni resnici. 3. L. 1275. je sam papez Ivan XXI. 
zavrgel nauk o dvojni resnici. Ta nauk se je toraj ze v srednjem veku med 
katoliCani zelo razSirjal kljub vsem zaprekam skozi celih 250 let! Za vsa ta 
dejstva Ivan K. seveda prav niC ne ve. 

Nauk o dvojni resnici pa je neovrgljiv dokaz za ono krizo, v katero 
so zaSli tudi zelo ugledni katoliSki filozofje; bili so to vseskozi verni mozje, 
ki so uvideli, da znanosti ni mogoCe spraviti v soglasje z dogmami kato- 
liSke cerkve, zato so povzeli nauk o dvojni resnici. 

S tem je moja polemika z Ivanom K. konCana; izjavljam, da nimam 
niti volje niti Casa polemizirati z Ijudmi, kateri hoCejo imeti pri vsaki stvari 
samo »svoj prav^. 

•) Haneberg: Zur Erkenntnislehre d. Ibn Sina. Th. J. Boer: Geschichte der Philo- 
sophie im Islam. Fr. Dietrici: Die Philosophie der Araber in X. Jahrhundert n. Chr. 

JOSIP AGNELETTO: 

SLOVANIH V ISTRI. 

Po obmejnih slovenskih pokrajinah se opaza zivahno delovanje; listi 
obveSCajo javnost o najmanjsih tamoSnjih dogodkih, le o krSni Istri 
ni Cuti niCesar. Oni, ki ne biva v nji, ki se ne pe£a intenzivno z 
njenimi razmerami, je ne pozna, tuja mu je in neznana. In vendar 
je to ona dezela nase drzave, v kateri je najprej zasvetila lu5 izobrazbe in 



Digitized by 



Google 



Stran 186. OMLADINA Leto 11. 

omike, dezela, ki je pa danes radi malomarnosti, brezbriznosti in radi 
izsesavanja od strani gospodarjev toliko zaostala v vsakem oziru, da je ena 
izmed onih v drzavnem zboru na Dunaju zastopanih deiel in kraljestev, ki 
se odlikujejo po velikem Stevilu svojih analfab^tov. 

Slovani so priSli v Istro okoli Sestega stoietja. NasellH so se po vsem 
polotoku razun po mestih, kjer so naSli polatinjene Hire. Staremu preblvalstvu 
so bill priseljenci neljubi in §e sedaj nam oCitajo njih potomci, da smo se 
priklatili na njih posest, Cetudi niso na§i pradedje posedli dosti italijanske 
lastnine. 

Nad istrskimi Slovani so gospodovali: le malo i!asa Langobardi, za 
njimi je priSel Karol Veliki (790—828); 828 je postala Istra mejna grofija; 
potem je priSla pod »rimske cesarje*. Oton I. jo je priklopil NemCiji. Tu so 
si bili ukrepili svojo oblast oglejski patrijarhi, ki so narod neusmiljeno 
izsesavali. Pripoznati pa moramo, da je pripoznavala cerkev tedaj Slovanom 
slovansko bogosluzje, da jih priklene k Rimu in odcepi od Bizanca. Okoli 
leta 1000 ni bila Istra veC pod enim gospodarjem. Posestvo se je cepilo in 
BeneCani so si osvajali razne toCke ob zahodni obali. Polagoma so se po- 
lastili vseh zapadnih mest in vaznejSih otokov. Ko so dosegli to, so §li 
naprej, si osvojili precejSen del notranje Istre, Cetudi so se jim domaCini 
zelo upirali; njih najvzhodnejSa toCka na polotoku je bil Ra§p v CiCariji. 
Da so bili BeneiSani bogati in mogoCni gospodarji, ki so Ijubill blesk in 
sijaj, pri£ajo nam njih ostanki po istrskih mestih, kakor stolpi, cerkve, javna 
poslopja. Za davke ne povsem bogatega Ijudstva jim ni bilo dosti. To nam 
priCajo razne listine, ki pravijo, da so se beneSki zastopniki zadovoljili, ako 
so jim donaSali posamezni posestniki za davek enega janCka ali kozliSka. 
BeneCani so posojevali tudi Ijudstvu denar brezobrestno ali proti prav 
majhni odSkodnini. 

BeneCani nam niso Skodili gmotno. Da so oni posekali naSe gozde, 
je prazna bajka. PaC pa so les drago plaCevali, in neuko Ijudstvo je sekalo 
vse vprek. Oni niso bili niti na§i narodni nasprotniki.*) Oni so nam pustili 
na§e §ege in navade, pustili so na§e bogosluzje in veCkrat so nam izposlovali 
narodnih domaCih sve&nikov. Cenili so Slovane kot stasite, nepokvarjene 
in Cile. in celo dozeva telesna straza je bila slovanska. 

Ali pozabiti ne smemo, da so bili BeneCani proti koncu srednjega veka 
gospodarji tedanje pomorske trgovine. 2iveli so v izobilju, in Benetke so 
bile podobne Rimu ob koncu republike. 

Slabo je uplivalo beneCansko gospodstvo na razvoj znaCaja naSega 
Ijudstva. HlapCevsko se je moral vesti napram BeneCanu nas seljak, bil je 
moralno suzenj. In to je trajalo ve£ ko pol tisoCletja. Tako obnaSanje se je 
V Ijudstvu vkoreninilo, postalo mu je lastno, prirojeno. — Posebno so nam 
pa §e Skodili beneski trgovci. Trgovali so med na§im narodom ter goljufali, 
kolikor so mogli. Iz Istre so odnaSali bogastvo, prinaSali in sejali pa so med 

*) Rutar, Slovenska zemlja II. 165: »Tako ukazuje beneSki doieFoscari 3. oktobra 
1. 1450. svojemu namestniku za Istro, naj spoStuje obiCaje, navade in pravice slovanskih 
prebivalcev koperskega okraja . . .« 



Digitized by 



Google 



Leto n. OMLADINA Stran 187. 

Ijudstvo nezaupnost in nestanovitnost. Za BeneCani so priSli Francozi, koje 
hrani Ijudstvo v najslabSem spominu. 2e pred temi je bila zavladala nad 
vso Istro habsburSko-lotarinSka hi§a. tej molfim. Omenim naj le, da je 
zastopnik te hiSe za£udeno vskliknil, ko je zahteval prvi narodni isterski 
poslanec pokojni Dinko Vitezii v drzavnem zboru nekaj pravic tudi za 
istrske Slovane: »Was, Chroaten in Istrien?!« 



Italijansko prebivalstvo nahajamo le po nekaterih mestih in vei^jih 
krajih. Ostalo ozemlje je slovansko, razun Ce se je morda prebivalstvo pod 
uplivom starejSe duhovSCine in gospodarske odvisnosti potujCilo. ZnaCaj 
italijanske posesti je podoben jezikovnim otokom, v kompaktnih masah 
Italijani sploh ne prebivajo v Istri! 

Na kratko naj oznaCim mejo med Slovenci in Hrvati. Stalno 
mejo bi tvoril le potok Dragonja, v ostalem segata oba zivlja drug v 
drugega. Te meSane Slovence in Hrvate nazivljemo Bezjake. Po jeziku, ki 
se rabi v cerkvi, jih priStevamo deloma Slovencem, deloma Hrvatom. Pre- 
bivajo po celi soCerski in moravski fari (v cerkvi je v rabi slovenSCina), 
dalje jih nahajamo v £rni§ki kapelaniji (cerkveni jezik je tu hrvatski). Potem 
gre meja proti severu, prese£e slumsko faro ter zavije Crez 2bevnico do 
Obrova in odtod do Podgrada. Severno od te ravnokar opisane, sicer 
nedoloCne meje je prebivalstvo slovensko, na jugu bivajo Hrvatje. V zadnjih 
100 letih so Slovenci prodrli eno uro hoda proti hrvatskemu ozemlju — 
do Dragon je! 

V naslednjem naj oznaSim nakratko kraje, kjer prebivajo Italijani. Na 
slovenskem ozemlju se da precej natanCno doloSiti meja med obema zivljema. 
— Ob zahodni obali se priCne istrska meja sploh v 2avlah, poldrugo 
uro od Trsta. Tu segamo Slovenci do morja (Milski zaliv). Tam zapusti 
slovensko-italijanska meja obalo in gre Crez hrib Doltro proti jugu zopet k 
morju. Na Doltri sta dve slovenski vasi, ki spadata pod kapelanijo Plavje. 
Otroci revnih, nesamostojnih kmetov pa zahajajo v »Legino« §oIo. Umevno 
je, da vsled te dvojeziCnosti ne znajo mnogo. Od Doltre se vleCe meja ob 
obali do Kopra, le posestva ob morju so v italijanskih rokah. — Koper 
je italijansko mesto, toda slovenski zivelj napreduje v njem, tako da se z 
slovenSCino v njem ze izhaja. Okolica je last italijanskih me§5anov, ali tudi 
dosti slovenskih posestnikov je tu ze precej nakupilo. — Pri Kopru zapusti 
slovensko-italijanska meja zopet obalo in gre Crez Isolski vrh do sv. Lucije; 
tu zavije proti vzhodu do drzavne ceste Koper-Buje. Meja se izogne dveh 
mest, Isole in Pirana, ki sta popolnoma italijanski. — Zanimivo je, da so 
Piranci slovanskega pokolenja iz Dalmacije. Naselili so se tu po veliki kugi 
1. 1570. Ker je bil Piran za BeneCane vazen, so se tod mnogo sukali in 
vsled tega so se Piranci kmalu poitalijanili. Da niso italijanskega pokolenja, 
nam priCa njih izvanredno moCna postava. — Okolica piranska in isolska 
postaja slovenska, ker se selijo tja Slovenci in Hrvatje iz notranje Istre. — 



Digitized by 



Google 



Stran 188, OMLADINA Leto 11. 

Meja prekoraCi dolino dragonjsko (Socciole) in pride pod KaStel (Castel 
venere), Tu neha slovensko ozemlje. 

Prehajam k italijanskim jezikovnim otokom na hrvatskem ozemljd. 
Kraji ob zahodni obali so izveCine italijanski; Hrvatje segajo do morja le 
na enem kraju, namreC pri Sv. Vicentu. Drugi obmorski kraji, kakor Salvore, 
Mag (Umago), Novi grad (Citta nuova), Pore£ in Rovinj so popolnoma 
italijanski, Pulj je mesan. Ob vzhodni obali smo Slovani na boljSem. Tu 
imajo Italijani izmed veCjih krajev v rokah le Labin (Albona) in Plomin 
(Pianona), 

Prihajam k sredini polotoka. Tu imamo sledeCe popolnoma italijanske 
kraje: Momjan (Momiano), Buje, Groznjan (Gresignana), ZavrSje (Piemonte), 
Oprtalj (Portole) in Motovun, ki ga je dobila hrvatska stranka ze v svoje 
roke, a ga je zopet izgubila, ker ni imela spretnega moza, ki bi vodil 
obfinsko upravo. — Italijanski in hrvatski so sledeCi kraji: MoSCenice, Buzet, 
Rot5 (Rozzo), Kr§an, Pidan, Gra£i§£e in Pazin. K tern bi lahko priSteval se 
Vizinado in Zrenj. Poleg tega imamo ve£ takih krajev, ki so Cisto slovanski, 
a vendar pri volitvah volijo z Italijani. 

Tako nekako je jezikovno razmerje na polotoku. Na otokih sta v 
ilalijanskih rokah le mesti Cres in Mali LoSinj. Ali tudi te dve mesti ze 
omagujeta, 

Naj omenim §e najveCje slovanske centre v Istri. NajveCji kraj v slo- 
venski Istri je Dolina, kjer je narodna zavest zelo probujena. Poleg te 
obcine imamo Slovenci v nekdaj beneSkem delu Istre §e tri Cisto slovenske, 
namred: Ocizlja-Klanec, Pasja vas (Decani) in Marezige. — Hrvatsko narodno 
sredi§£e je Volovsko; hrvatski postaja tudi ze Pazin, eno izmed najlepSih 
istrskih mest, in Buzet. (Dalje sledi.) 

LISTEK. 

Ob koncu drugega letnika. Z danaSnjo Stevilko zavrSujemo II. letnik 
*Omladine'. V prvem letniku smo teoretiCno razvijali svoj program; v drugem 
letu se je to zgodilo sumariCno na trzaskem shodu, ki je bil sijajna mani- 
festacija narodno-radikalne misli. Zato smo sedaj lahko posvetili veC prostora 
vpraSanjem, ki se tiCejo praktiCnega udejstvovanja naSega programa. To 
bomo deiali tudi zanaprej. Razun tega bomo posveCali posebno pozornost 
jugoslovanskemu vpraSanju in narodopisnim Studijam. Seveda zato ne bomo 
zanemarjali vpraSanj, ki se tiCejo specijelno nasega programa. V I. letniku 
smo bili navezani popolnoma nasebe; v drugem letniku se je krog dopis- 
nikov razgirsi in danes imamo obljubljene prispevke od moz, katerih ime 
se s iiastjo izgovarja med Slovenci in Slovani. Z najboljsimi nadami in z 
zavestjo, da se borimo za dobro stvar, zremo v bodoCnost. Ob tej priliki se 
tudi iskreiio zahvaljujemo vsem dosedanjim sotrudnikom in prijateljem in 
zetimo, da nam stoje tudi zanaprej s svetom in dejanjem ob strani. 



Digitized by 



Google 



Leto n. OMLADINA Stran 189. 

Izobrazevalno delo v „Taboru". V mesecu februarju so se vrsila v 
izobrazevalnem klubu akad.-tehn. druStva »Tabor« sledeCa predavanja: 
phil. Glonar: O narodovi duSi; iur. Kramer: SoCijologija na pod- 
lagi monizma; phil. BeraniC: Temeljni pojmi o slov. narodni 
glasbl; phil. Prekor§ek: Princip komunizma, anarhizma, soci- 
jalizma; phil. Kranjc: O svetovnem nazoru novodobnih nemSkih 
filozofov. — V politiCnoCasnikarskem klubu je predaval iur. 
IvonetiC: Volilna reforma in Slovenci; phil. PrekorSek: Narod- 
nostne in gospodarske razmere v celjskem okraju. — Na 
programatiCncni obCnem zboru so referirali tovariS iur. Kramer: O 
zgodovini in nafelih narodnega radikalizma; tov. iur. Lipoid: 
NaSe druStveno delovanje; tovariS phil. Glonar: Svoboda vede 
in umetnosti — vera — dvoboj; tovariS iur. Stibler: NaSe sta- 
liS5e in naSe naloge napram slovanskemu zivlju v Gradcu; 
tovari§ phil. PrekorSek: Na§e izobrazevalno delo med Ijudstvom^ 

Znanstveni klub v Iliriji v zadnjem Sasu prav lepo deluje. Vsak teden 
imamo debatni veCer. Dozdaj so govorili: tovariS HoCevar: »0 narodnem 
radikalizmu in njegovem razmerju k klerikalizmu, libera- 
lizmu in socijalni demokraci ji«; tovari§ Lah : »0 razmerju med 
epiko in zgodovino z ozirom na ASkerCeve »Mu£enike« ter 
tov. Pavlin: »0 notranjem delu narodno-radikalnega dija§tva«. 
Sledila bodo med drugim predavanja tovariSa Kadunca »0 Svatopluku 
Cechu* (k njegovi 60-letnici) ter tovariSa Zalarja >0 ie§kem dijaStvu 
V zadnjem desetletju*. ZnaCilno je, da se udelezujejo predavanj 
znanstvenega kluba izkljuSno le narodni radikalci; samo predsednik in tajnik 
»llirije« prideta vCasih pogledat — menda za parado. 

Izobrazevalno delo v akad. druStvu ^Sloveniji". V mesecu februariju je 
priredil izobra2evalni klub sledeCa predavanja : phil. dr. Ljudevit Pivko : 
Crtice s potovanja po NemCiji. — phil. Al. Sodnik: O fotografiji. 
— phil. dr. Pivko: Nove iistine o poCetku naSega slovstva. — 
phil. Pavel Groselj: Naravoslovski problemi in njih razmerje 
do modernega svetovnega naziranja. — vet. Ivan LeSniCar: 
Nravni in verski problemi v Kettejevih sonetih. — iur. Josip 
Agneletto: Vodilne poteze macedonskega gibanja. — Eko- 
nomski klub prav pridno deluje. Doslej so se poleg stalnih gospodarsko- 
politiinih diskusij vr§ila sledeSa teoretska predavanja: phil. Josip Breznik: 
Zgodovina razvoja narodnega gospodarstva. — iur. Anton 
Sodnik: O gospodarskem pomenusveta. — iur. Oton Fettich- 
Frankheim: Kapital v narodnem gospodarstvu. — iur. Josip Jurca: 
Pomen in organizacija dela. 

Akad. dnistvu „Sloveniji'' so nadalje ta teCaj pristopili kot stareSine 
sledeCi bivSi Clani, gg. dr. Ivan Prijatelj na Dunaju, dr. Fran Eller na 
Dunaju in Ivan M a s e 1 j , c. kr. profesor v Novem mestu. 

Narodno-radikaino akademiSno ferijalno druStvo „Skala** za §tajersko. 
Rekurz radi prepovedi narodno-radikalnega akademiinega druStva »Skala« 



Digitized by 



Google 



Stran 190. OMLADINA Uto It, 

se je vlozil v postavnem roku pri c. kr. namestniji v Gradcu. Sestavil ga je 
odvetnik ia dezelni poslanec g. dr. Juro HraSovec, kateremu so dolzni 
priznanje in zahvalo vsi Stajerski akademiki — narodni radikalcl. k — 

Predavanja „Prosvete". Dne 2. februarja je predaval g. zivinozdravnik 
Franjo Cek v St. Vidu pri Vipavi: >0 zivinoreji«, dne 4. februarja pa lur, 
Ciril Premrl: *0 knjigah in knjiznicali«. 

Dve javni Ijudski knjiznici sta se ustanovili dne 4. februarja v § t Vid u 
pri Vipavi. Bralno druStvo »Sloga« in *Slovensko katolisko izobrazevalno 
drustvo* sta odprli svoji druStveni knjiznici tudi nedanom. Pred otvoritvijo 
je bilo pri memo predavanje, ki ga je priredila »Prosveta>. Prvo imenovano 
drugtvo je vpeljalo tudi redne tedenske sestanke, na katerih se predava in 
bere. Sli^ne sestanke ima vsak drugi Cetrtek tudi »Citalnica« v Podragi. 
Naj bt ta vzgled posnemala tudi druga dru§tva! 

Javne Ijudske knjiznice se snujejo, kakor ^ujemo, v Radovljici in vKamnici. 

Eksekutiva narodno-radikalnega dijaStva. V smislu trza§kih resolucij se 
je realjzirala ideja enotnejse organizacije narodno-radikalnega dijaStva v 
eksekutivi, ki naj druzi nase sile v delu za skupne smotre. V eksekutivi so 
zastopani narodni radikalci vseh treh slovenskih vseu£ili§kih mest. Sredi 
meseca februarja se je vrSilo na Dunaju ve£ sestankov, na katerih smo do- 
lo5ili smer in obseg nasega dela. NajveCjo pozornost hoCemo obraCati dijaSki 
in ijudski izobrazbi, statistiki slovenskega dijaStva in uradni§tva, na podlagi 
katere se bodemo ba(rili tudi z gmotnim stanjem slovenskega dijastva; na§a 
najveCja skrb velja glasilu narodno-radikalnega dijaStva »Omladina-^, katere 
srednje§olska priloga se z novim letnikom spopolni v redno mese£no pri- 
logo, ki bo posveCala svojo pozornost tudi srednje§olski izobrazbi, Na se- 
stankih so se deloma ze izdelali detajlirani naCrti. 

Nekaj o nasem srednjem solstvu. Na tem polju se je zaSelo v zadnjem 
Casu zlasti vsled inicijative mlajsih mocij nekoliko zivahneje gibanje* Dne 
12. svecana 1. 1. zbralo se je v posvetovalnici 1. drzavne gimnazije v Ljubijani 
20 profesorjev iz vseh Ijubljanskih srednjih §oJ k posvetovanju o slo- 
venskih uCnih knjigah za srednje Sole. 2alibog je bila realka 
slabo zastopana; priSli so le taki, ki so o enketi sluCajno izvedeli, oficijelno 
se jih ni vabilo. PoroCilo o tem sestanku se je poslalo samo Ijubljanskemu 
nemlkemu uradnemu listu, dasiravno bi stvar zanimala vso slo- 
vensko javnost in gotovo ne v zadnji vrsti slovensko dijaStvo, predvsem 
bodoci profesorski naraSCaj. — Shodu je predsedoval sklicatelj ravnatelj 
Wiesthaler, zapisnikar je bil dr. TominSek. Na predlog dr. IleSiCa se je voiil 
za vsak predmet ozji odsek, ki naj bi imel v evidenci u5ne knjige in pisa- 
telje za svoj predmet. V te odseke so se izvolili: za verouk: dr. Levi^nik, 
dn Opeka, dr. Svetina ; za 1 a t i n § 5 i n o : dr. Pozar, dr. TominSek, Wiesthaler ; 
za grscino: Bartel, dr. Pozar, dr. TominSek; za nemSCino: dr. Bezjak, 
dr. Slebinger, Stritof; za zemljepis in zgodovino: dr. LonCar, Orozen^ 
dr. Xmavc; za matematiko in prirodne vede: dr. KuSar, Macher 
SenekoviC, Sinkovii; za pedagogiko: Crnivec, dr. Ile§i£, dr. KuSar. Za 
modenie jezike na realkah ni bilo strokovnjaka na shodu, istotako ne za 



Digitized by 



Google 



Leto 11. M L A D 1 N A StranllQl. 

deskriptivno geometrijo. — Latinski slovar izide, kakor se je obljubljalo, 
sele V dveh letih in sicer v dveh izdajah: v manjSi Solski in v veliki 
izdaji; rediguje ga ravn. Wiesthaler. Latinske vadbe za 5. in 6. razred 
(spisal prof. dr. Breznik) so ze natisnjene in aprobirane; za 7. in 8. razred 
napi§e latinske vadbe isti avtor. — Pri gr§5ini se je re§ilo tudi naCelno 
vpraSanje o uCnem jeziku. Iz prakti£nih(!) ozirov se je predlagalo, naj 
ostane za gr§5ino nemSki uCni jezik; vendar so se posamezni govorniki 
ostro izrekli proti nepedagoSkemu na^inu, da bi se neznani jezik grSCina 
pouCeval na podlagi dijakom malo znane nem§5ine. KonCno se je vendar 
sklenilo soglasno, naj bodo na§e srednje Sole popolnoma slovenske, da 
nam bodo vzgajale zna^ajne slovenske moze. Ta sklep je poroCevalec v 
»Laibacher Zeitung* zamoICal! — Za slovensCino sicer eksistirajo 
vse u£ne knjige, vendar so na eni strani prepomanjkljive, na drugi obloiene 
s prevelikim literarno-zgodovinskim balastom. NaglaSala se je tudi potreba 
specijalnili izdaj slovenskih pisateljev. V to svrho namerava dr. TominSek 
napisati slovensko antologijo. PreznaSilno je, da se za zgodovinske 
knjige ni moglo dobiti nobenega pisateija, dasi bi se v prvi vrsti ta predmet 
moral pouCevati v slovenskem jeziku. — Izrazamo zeljo, da bi tem sklepom 
sledilo tudi intenzivno delo, da se tako slednjid re§i za slovenske profesorje 
ne preveC Castno poglavje slovenskih u£nih knjig; neumljivo nam je le, 
zakaj se k posvetovanju ni pritegnilo tudi izvenljubljanskih slovenskih 
profesorjev. 

Priprave za slovensko profesorsko druStyo se vrSe pridno in stvar 
dobro napreduje. Ce ne bo zadrzka s potrjenjem pravil, ki so se te dni 
vlozila, bo ustanovni obCni zbor najpozneje letos o binkostih. 

Agronomske studije. Prijatelj na§ega lista nam piSe: Slovenske dijake 
opozarjam na to, da naj se posvetijo v veCji meri Studijam na zemljedelski 
visoki §oli na Dunaju. Slovenskega narasSaja za gospodarsko sluzbo skoraj 
ni. Tako so n. pr. v okrozju goriSkega gozdnega in domenskega ravna- 
teljstva le trije slovenski uradniki. OskrbniStva na Kranjskem, kakor n. pr. 
na Bledu, v Radovljici, Kostanjevici so skoro izkljuSno v nemSkih rokah. 
Uradniki ne razumejo in ne uradujejo slovenski. Pa ne samo pri gozdnem 
ravnateljstvu v Gorici, ampak tudi pri dezelnih vladah na KoroSkem in 
Kranjskem, pri namestniStvih na Stajerskem in v Primorju nujno rabijo in 
pogreSajo slovenskih gozdnih uradnikov z vseuCiliSko izobrazbo. Tudi juri- 
diCna mesta pri gozdnem ravnateljstvu v Gorici so prosta za Slovence. 

Slovenska Matica in srednjeSolci. V zadnjem 5asu je zavel v Slovenski 
Matici nov, ozivljajoC duh; zaCelo se je delati na podlagi novega knjiznega 
programa in uspeh ni izostal. ^tevilo dru§tvenikov se je pomnozilo za 
135, tako da Steje Matica letos 3178 udov. Posebno hvalevredno je, da se 
je zaSelo tudi dijaStvo za prvi na§ knjizevni zavod bolj zanimati; v zadnjem 
*Letopisu« nahajamo ze 33 dijakov-naroCnikov (13 v Kranju, 8 v Trstu, 
4 V Mariboru itd.) in upamo, da se bo Stevilo v prihodnjem »Letopisu« 
najmanj podvojilo. Vsekakor je res nekaterim dijakom teJko, pogreSati na 
enkrat 4 K; zato se obra^amo na merodajne gospode pri Matici s proSnjo, 



Digitized by 



Google 



Stran 192, OMLADINA Leto 11, 

da izposlujejo dijakom poloviCno ceno Mati^inih knjig, kakor je to storila 
Slovenska Solska Matica uCiteljiSCnikom. K 

Slovanski jeziki in dijaStvo. Dostikrat se je ze povdarjalo, kolike vaz- 
nosti je za slovenske dijake, ako gojijo slovanske jezike. Ru§£ina zasluzi 
paznjo kot svetoven jezik; CeSCina je vazna zaradi kulturnih vezi, ki nas 
vezejo s Cehi, a nepobitna dolznost in potreba nam je, da se seznanimo 
s srbo-hrva§5ino. Paziti pa je, da se posameznik ne preoblozi in zato 
naj goji vsak boljSi dijak en jezik, pa tega vztrajno in temeljito. Umestno 
je, da se zaCne s srbo-hrva§Cino in §ele oni, ki je premagal to staliSee, 
more iti dalje. Od sebe moramo iti k bliznjemu in §ele potem k dalnjemu 
— to je naravna in radi tega redna in ob enem idealna pot NajveC pre- 
glavic dela pri uCenju slovanskih jezikov zaCetek, ki mnoge prestraSi in 
odvrne od nadaljevanja. Zato je priporo^ati, da se oni, ki gojijo kak jezik, 
zdruzijo, si naroCijo skupno kak list in posojujejo drug drugemu knjige* 
Tako se lahko doseze s skromnimi sredstvi povoljen uspeh, kakor je de- 
jansko pokazala izku§nja na neki srednji §oli. K 

,»Svazu osvgtov^m" je prinesla zadnja *Omladina« ze nektere po- 
datke; naj dodam §e nekaj malega. »Prosvetna zveza«, h kteri je dal inicijativo 
CeSki »Narodni sv6t«, ima biti prepotrebno srediSCe £e§kega poljudnega 
prosvetnega dela. Dijastvo se drzi za sedaj §e bolj v rezervi, ker se je bilo 
ze tolikrat v podobnih sluCajih varalo, da je tezko biti optimist. >Narodni 
svet« sam zaradi svoje brezbarvnosti nikakor ne budi zaupanja. Kakor hitro 
se pokazejo fakta, ki bi nezaupanje razpr§ila, stopi dija§tvo paS takoj iz 
svoje rezerve ter se drage volje pridruzi »Prosvetni zvezi<; saj bi ravno ona 
mogla in imela reSiti krizo Ceskih ferijalnih druStev, ravno ona bi imela 
pokazati dijastvu stalno mesto v organizmu CeSkega poljudnega prosvetnega 
dela. Najblizja bodoCnost nam pokaze, ali se je »Prosvetna zveza* realizirala 
sreCno ali ne. V. /?. Z 

Studentsk^ kolleje Ceskych vysokych skol prazsk^ch.*) Te dni se je vrSil 
obCni zbor za prvo upravno leto £e§kega dijaSkega doma. Iz poroCila po- 
snemamo: ustanovnikov, ki so druStvu pristopili tekom prvega leta, je 12, 
ki so plaCali 23 ustanovnih mest po 10.000 K. V zavodu je bilo preskrbo- 
vanih prvo leto 211 dijakov, med temi tudi 1 koroSki Slovenec. StroSki 
prvega leta znaSajo 46.765 K 11 v. V zavodu imajo dijaki na razpolago 
knjznico, ki §teje 1861 zvezkov, v Citalnici pa jim je na razpolago 72 caso- 
pisov in 71 revij. 

„Svaz £eskoslovansk^ho studentstva'' priredi ciklus predavanj o slo- 
vanskem dija§tvu. O slovenskem dijaStvu bo govoril tovariS V. M. Zalar, 
Videti je, da »Svaz« razume svojo nalogo kot centrum praSkega Ceskega 
in slovanskega dijaStva. 

*) GI. »0mladina« I. §t 9. 



Oblastem odgovoren Hihael Boianee. — Izdaja eksekutiva narodno-radikalnega dija§tva. 
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 



Digitized by VjOOQlC 




kmeCka pesem. 



Oe mol^ita I6g in njiva, 
^ solnce se §e skriva, 
jaz pa grem v polje bogato 
gledat iito zlato. 



Vzhaja solnce na izhodu 
na iareiem svodu, 
pa poljubija tri gorice, 
iitne tri ravnice. 



•Vstani, zlato solnce, vstani Lahek veter ziblje iito 

beli dan oznani, iito valovito, 

pa posij na polje iitno k tiom se klanja zlato klasje 

polje rodovitno. priSel ietve Cas je. 

>Hvala tebi, ve&ii oCe, 
Cuval si nas tode, 

si gojil pomladno setev, 
dal bogato ietev.« 



§E VE§? 



jVyioliia moja du§a je pred Tvojo . . . 
-*■ ^ * §e ve§, §e ve§ ? Neskonien drevored . 
In rahio mrak puhti iz zemlje, 
a V mojo du§o se potapija Tvoj pogled . . . 

In gre in gre 
tarn lahno trepetanje 
£ez zdeno polje, 
kot tajno Sepetanje 
mi lega na srce . . . 



Andrejev. 



Ah, poljubuj me, poljubuj me! 
Na ustnih Ti trepede iar strasti 
In vzbuja moje hrepenenje, 
kot solnce vzbuja jasne dni . . . 
Na ustnih klije Ti iivljenje 
in V mojo du§o se topi . . . 

§e ve§ ? Pokleknil sem pred Tabo . . 
Okoli nemo polja so mdlila, 
molila moja du§a je pred Tvojo, 
se z njo spojila . . . 

Spitignjev. 



ROMANCA. 



Oe en poljub, pogled, §e vzdih in stisk roke - 
^ — in zadnjikrat domaCi logi se bleste, 
krvavo tone na zapadu solnce, iz vasi, 
kot da k slovesu plaka, lahno zvon drhti . . . 

Tak se poslovil je mornar na poti v svet 
in Cul z bregov je gajev Ijubih §e §epet 
doma5ih, videl je, kak v dalji zvezde se bleste, 
tarn daleC, kjer neba dotika se morje . . . 



Digitized by 



Google 



— 2 — 

RazSirilo srce se, veter je zave!. 

razvil mornar je jadra, tak vesel zapel! ... 

In ni £ul, kak Sibi se jambor, Skriplje in hre^C^ 

kak S€ bolesten jek nad vodanii gubi . . . 

»Ej, Ljubica> ne plakajl Ko se vrnem spet ^^ 
m jadral mlad mornar je v Sirni, daljni svet, 
a nein, teman pristopil smrtni angeij je z neba, 

ill gluho su zaplakale vode morja . . , 

Spitignjev, 

NOC NA STEPI. 

CRTICA. — SPISAL BORiLO. 

Zazvenela je pesem, njeni glasi so zakipeli, vzrasli, kakor rase gumenje 
valov, pa zopet so poiemali, padali, vedno tiSe in tise drhteli odda- 
Ijevali se in tam daleC nekje so zamirali. 

Trepetale so zvezde na nebesu, in kakor so vzkipevali akordi 
pesmij so blelCale v mocnejgem svitu, in kot je pojemala pesemi je umiral 
njih blesk. Za hip se je zdelo, da je tupatam katera ugasnila . . , Ne, zopet 
je zablestela 5e jasnejSe kot poprej . . . 

Kroginkrog se je §irila v nedogSed prostrana stepa, vsa ravna, drhteCa 
V noCnem blesku , . , In zdaj pa zdaj je zaSumelo fez njo, kot da se je 
vzradostila ob zvokih pesmi, kot bi hotela zapeti sama pesem skrivnostno, 
tajnOp polno bajnega dara . < . 

Iz daljave pa je zavrSaio vCasih kakor v trudnih sanjah. — Dnjepr je 
hitel tja 5ez stepo in gumel . . . Morda je sanjal o nekdanji kozaski slavi, 
o krvavih pohodih, o groznih pobojih, ki jili je ze zrl; morda se mu je 
zdelo, da se je razgrnilo visoko trstje na njegovem bregu in se je pokazala 
na nizkem konju drobna ^loveska postava . * . Napeto gleda na vse strani 

— nikogar ni Pritajen zvizg — vse obrezje zamrgoli konj in divjih * 

jezdecev . < . Pa nenadoma vstane zmeSano klicanje, vsa stepa zazveni pod 
tidarci konjskih kopit . . . Pnkanje strelov, meCi bleste, sulice, kopja , , . S 
Svistom rezejo piiSicc zrak... Kot da sta s,e zgrabila dva velikana in ne moreta 
podleci drug drugemu. A le za hip — gruca za gruco se spusiia v beg in 
pred preganjajocimi kozaki beze Tatarji, tja dale5, daled ... In stepa grmi 
pod iidarci konjskih kopit . . . 

TeSe Dnjepr, tet^e, sanja in kakor v divji strasti, kakor v spominih 
Sumi, vzkipeva . . . 

In pesem drhti Cez stepo. Mladi Ukrajinci so zapeli tam doli . . . 

>Sli so, Sli junakl, 
Cez zeleno polje . . .^ 

"Kam si se zamislil, batjuska? . . ,*t [ 

Ozri sem se. Da, res, zamislil sem se bil globe ko, dalec tja nekam v 
nedogledno daljavo. Nocni car stepe je bi! vzbudil niojo duSo in za(!aral 
moje misli, da so phile v sanjah gori do zvezd, 

»Lepa je Ukrajina!< sem vzdihnil, 

■Ej, divna je, divna!*^ mi je pritrdil starec in blile se je primaknil k 
meni, -Lepa je nocojsnja noij lepo se sliSi od vasi sem petje. Tudi^-jaz sem t 

Digitized by VjjOOQIC 



— 3 — 

viaslh V takih nofeh popeval^ pa sedaj je minulo, minulo . . . Jezdarill smo 
takrat po stepi, popevali, brenkali na lutnje, vesellli se kakor nekdaj kozak 
Evstahij . . *- 

*Kdo pa je bil ta Evstahij?- sem vpraSal. 

»To je temna zgodba, straSna^, je zadel s pritajenim glasom in vedno 
tiSe in ti§e je govoril, 

-VeS, batjuSka, moj ded mi jo je pravil in ta jo je zvedel od svojega 
deda, ki je bil §e deCek ont fas, ko se je dogodila. NajpremoznejSi in prvak 

V nali vasi je bil takrat kozak Evstahij. NihCe ga ni prekaJal daleiS naokrog 

V moti in junastvu; Tatarji so se ga bali, ker jih je preganjal kakor volk 
splaSene ovce. Bali so se ga in sovra2ili so ga. On pa je prirejal s svojimi 
tovariSi pohode dakt notri v njihovo dezelo, pQzigal jim vasi in priganjal 
vedno ninogo bogatega plena domov* In sezidal si je sijajen dvorec, bogato 
okra§en s tatarskim plenom, in tarn je iivel s svojimi kozaki. Popivali so, 
peli in se veselili . . . Od tasa do casa pa je izginil s svojimi drugi, da ni 
nih^e vedel, kam, in vedno se je vracal z uplenjenimi bogastvi. In koseje 
nekoC zopet tako vrnil na svoj dvorec, ni bi! ve^ vese!, ni maral vef svojih 
prijateljev- Videli so ga Ijudje, kako je mnogokrat odjezdil v ranem jutru 
na sirne stepe in se vrafal Sele cez par dni v pozni nof i, Vedno je sameval, 
ni mu bilo do druSCine, 

Nekoi^ je zopet tako od§el, in ko se je vrnil, ni bii ve£ sam — privedel 
je s s seboj od nekod krasno devojko, zval jo je Jeleno. Ej, lepa je bila, 
lepa; it je koga pogledala s svojimi zarkimi oCmi, je moral pobesiti glavo, 
zbegan je postal, da ni vedel, kaj bi govoril. Evstaiiij jo je Ijnbil 'in ona 
mu je vracala Ijubezen in sre^^na sta bila, 

Tedaj je postal zopet vesel, zopet je odhajal s svojimi drugi nad 
Tatarje, plenil je njihovo dezelo in daroval ves plen Jeleni. Po cele dneve 
je pnsedal potem pri njej in govorila sta o Ijubezni in brenkal ji je na 
lutnjo in pel ji je pesmi, kakor jili je znal le on . . , 

Imel pa je Evstahij zagrizenega sovraznika Spaha. Bil je to zavisten 
dlovek, zloben, vsakdo se je bal imeti z njim opravka, nihSe mu ni zaiipaL 
Evstahij ga tudi ni maral za driiga in zato ga je Spah sovrazil. 

Neko not ga je zapazil Evstahij, kako je lazil okoli njegovega dvorca, 
brzkone je zaiezovai Jeleno, zgrabil ga je in dal pre§ibati. Od tedaj je Spah 
izginil iz naSe vasi, PogreSal ga ni nihce, Ijudje so ga kmalii pozabili in 
nih£e ni misli), da se Se kedaj vrne. Fa vrnil se je, vrniK,. 

Bilo je leto pozneje. Evstahij je odjezdil z vsemi svojimi kozaki na 
stepe, Jeiena je ostala sama v dvorcu, Nekak 5uden strah je obCutila, kakor 
§e nikoli poprej*.. Bila je viharna noE. Veter je tulil £!ez stepe, da so ae 
priklanjali stoletni hrasti kakor trstje, bilo je, kakor da se je odprlo nebo, 
grmelo je, treskalo , , , Grozno je bilo kakur sodni dan. 

In tisto noe se je vrnil Spah, S trumo Tatarjev je napal rodno vas, 
skoraj vse pomoril, pozgal Evstahijev dvorec in hotel ugrabiti Jeleno. Ta se 
je pa V obupneni strahu sama usmrtita, predno je mogel to prepreciti, Tako 
se je vrnil Spah. Kruto se je maS^eval nad Evstahijem, oropal ga je naj* 
drazjega zaklada — Jelene . * . in kakor je prisel v no5i, tako je zopet izginil 
in nih£e ni vedel kam. ^ j 

Digitized by V:jOOQIC 



1 



Dva dni nato se je vrnil Evstahij. Ko je zvedel, kaj se je zgodilo, in 
in je ugledal Jeleno mrtvo, tedaj je zaplakal, kakor zaplaka otrok, Jn zdivjal 
je nazaj na stepe. — Dolgo Casa ni bilo niCesar Cuti o njem, Ko je pa 
zopet nekoC v temni no5i tulil vihar Cez poljane, so za5uli va§£anje udarce 
konjskih kopit. V strahu so ze menili, da je zopet kak napad, pa ni bilo tako. 

Kozak je jezdil skozi vas, s seboj pa je vodil na konju privezanega 
Jloveka. V skoku je zdirjal mimo hi§, na koncu vasi pa, kjer je stal takrat 
It zapu§£eni Evstahijev dvorec, sta se vstavila. In kozak je dvignil z\/fezanega 
s sedia, zadrgnil mu vrv okoli vratu in ga obesil na hrast, ki je stal pred 
dvorcem... Vihar je divjal, tulil in v viharju so videli Ijudje, kako je rasel 
kozak, postal velikan, dvignil pesti proti nebu in izginil v vihri na stepe . . 
In grmela so tla pod udajci njegovega konja. 

Drugi dan so na§li na hrastu obe§enega Spaha. Bil je to isti hrast, 
pod katerim je nekoC naSel Evstahij Jeleno mrtvo«... 

Prenehal je tu starec, oddahnil si in nadaljeval §e tiSe . . . 

*Ej, stra§na zgodba je to, krvava... Ve§, ko pridejo na zemljo one 
vifiarne no£i, ko se zdi, da joka nebo in zemlja, takrat se vselej sliSi, kako 
divja skozi vas velikanski jezdec na ogromnem konju in se ustavi tarn 
do]] pri onem hrastu. In tedaj zatuli tarn nekaj, zaje^i, vsa stepa zaplaka. 
Znova zagrme konjska kopita in z viharjem se izgubi njih odmev tja 5ez 
stepe . , . Evstahij se vraCa, da se vsakikrat znova ma§£uje nad Spahom. 

Oni hrast pa stoji §e sedaj. Star je ze, dale£ naokrog razprostira svoje 
ko§ate veje ... In kadar so tako lepe jasne noCi, kakor je nocojSna, takrat 
zaSumi v njegovih vejah tiho, skrivnostno, kakor da se pogovarja Evstahij 
z Jeleno. Ve§, ie pa potegne takrat veter Cez stepo, zajeCi tarn v hrastovih 
vejah tako otozno, milo, kot bi kdo prosil milosti ... In potem je vse tiho, 
vse tiho . . .« 

KonCal je starec in se zamislil . . . Bog ve, morda je mislil na Case, 
ko je hodil po stepah s svojimi tovariSi, morda so mu priSli v spomin Casi 
Ijubezni, tiste Carobne Ijubezni, ki razvnema mlada srca in vzbuja v du§i 
saiije, ki nimajo mej, ki so lepe, kakor bleSCeCa jutranja zora... 

Tam doli pa je §e vedno zvenela pesem, rasli so njeni glasi, kakor 
rase sumenje yalov, vzkipevali so, pa zopet pojemali in tam daleC za stepo 
so zamirali .. . 

V strastnem drgetu so zopet zakipeli... Si H 5ul?.. Tja £ez stepo je 
jezdil mlad junak — kozak. In tiho mu je zazvenela lutnja in zapel je, 
zapel svojem hrepenenju, o svoji Ijubezni, zarec^i kakor krasni ogenj, 
neugasen, kakor so neugasni solnSni zarki . . . 

Zvenela je pesem in naenkrat umolknila . . . Vzdrhtela je stepa, Dnjepr 
je §umel v daljavi, nebo je trepetalo v zvezdnem blesku ... In za hip je 
bilo, kakor da je priSel od hrasta sem rahel vzdih, tiho Sepetanje; in zajeCalo 
je nekaj, streslo se je... In tistikrat je vzdrhtel svit zvezd §e jasnejSe in 
zvezda se je tam nekje daleC utrnila in padla nekam tja za stepo . . . 

In potem je bilo vse tiho, vse tiho . . . 

Digitized by VjOOQlC 



e 

a 




Priloga ;Omladini^ 



5t. 6. 




SONETI. 



1. 



Igrajo baJTio pesem val5ki v noCi, 
okoli ko^, V njih st^di. Z^fir piha 
tQz plan jez^rsko in Ijubezen diha. 
021 ra se star6sta — Krim h koCi, 

kjer SolniC v lune svitu lodi, 

in dve IjubeCi srci voda tiha 

odnese v daljo . . . CujeS Krim-li vzdiha 

testio objetih src v Ijubezni vro6i? . . . 

Jez^ra ni vet danes, razprostira 

se polje tod... Prijatelj, sreCa mlada 

jednako mine. Stopinje ^as pobira 

naprej in zob njegov in nas napada. 
Na mlade dni se starost §e ozira, 
trenutkov sreCnih se spominja rada. 



II. 

Res hudo so, oj Tantal, tebi kazen 
bogovi dali, ko so odlo^ili, 
da gladnost, 2eja naj bi te morili 
^e prav bi blizu bil ti viitek razen. 

Zaman ne§tetokrat si kakor blazen 
iztegnil roko po ovoCju, pili 
vode ti nista ustni, umaknili 
bogovi so ju . . . z^te zta prikazen! . . 

Osoda je i nieni usodiia, 

da moram po najdraijem koprneti, 

ne da bi ieija se mi izpoiaila. 

Ko Tantal vedno moral bom 2iveti, 
vided te blizu sebe, oh nemila, . . . 
V objemu pa ne bora te mogel zreti! . 



S. C. 



y^^^^ 



NAJINA POT. 

SPISAL SPITIGNJEV. 

TO je bilo oni lepi pomladnji dan. ' 
Vstala je blesteCa, opojna zarja in pojila izginjajoCe Crte obzorja 
s svojo harmonijo. In v linah se je prebudilo zvonenje in polnilo 
rosna polja in pozdravljalo krasni, mladostni dan. Trepetaje v svojem 
blesku se je dvigalo solnce in je lilo gorko lu£ med svet ... 
In takrat — 

Svetla pot se je- vila po ravnini, in na nji sva se sreCala v zaru 
pomladi jaz in ti. Vide! sem tvoje oil in v njih sem zrl tvojo du§o. Bila je 
£ista, beta kot lilija. In ne vem, zakaj, nekaj se je vzbudilo tisti hip v meni, 
cesar do takrat §e nisem poznal. Zdelo se mi je, da je nevidna bozja mo5 
zvezala aajini srci z nepretrgljivimi, veCnimi vezmi. 
Mirjam, takrat sem te zaCel Ijubiti. 

Objela sva se in §la dalje po oni svetli, beli poti cez neskonCno 
ravnino, ia solnce se je smejalo, bila je pomlad krog in krog . . . 

!n pravila si mi, da me IjubiS, da noCes veC ziveti brez mene. Ej, 
Ijubica, tistikrat sta se zdruzili najini duSi v eno samo, midva pa sva se 
poljubljala in sanjala sva san o zivljenju; bil je tako lep, ^Pfij^n! v. • (^qqqTp 



— 6 — 

Kakor Carobna indijska pravljica si pri§la, kipeCa v veselju, radosti in 
razkoSju. Tiho, lahno si se priblizala, da nisem sliSal tvojih korakov. Moje 
oCi so se dvignile in uzrle so tebe pred sabo . . . 

Pred nama pa je bila neizmerno dolga bela pot in vila se je v neznano 
daljavo^ konCayala se je tarn nekje, kjer se stika nebo z zemljo . . . 

In midva sva stopala dalje po tej cesti, in solnce je sijalo, radost je 
bila V najinih srcih . . . 

In ali §e ve§, Mirjam, kako so prisle potem one krasne, prelestne noCi? . . . 

Takrat se je nad nama odklenilo nebo. 

Vzdrknila je sijajna zvezda z nebesnega svoda, zaCrtala za sabo blesteCo 
sled in izginila nekje v neskonCnosti. 

Privila si se k meni. §e ve§, kako si mi Sepetala? 

»Kaj-ne, dragi, najina Ijubezen ni taka, kakor ona zvezda?* ... 

Ne, duSica, ne! Najina Ijubav je kakor solnce, ki plamti v veCnem, 
Cistern ognju, ki utone vsak veCer v morju le zato, da vstane drugo jutro 
zopet §e krasnejSe, §e prelestnejSe, kot je bilo poprej . . . 

Ob tistih lepih veCerih pa se je znova vila pred nama ona bela, svetla 
pot in §e vedno je bila dolga, neizmerna, konCujoCa se pri stopnicah, ki 
vedejo v nebo . . . 

Potem, potem so pa prisli Ijudje, zlobni Ijudje in hoteli so nama 
zastaviti to pot. 

»Ne pojdeta dalje po tej poti!< . . . 

Pesti so se jim krCile, o5i so jim zarele v zavidnosti, zlobni jeziki so 
jim sikali kletve. A midva sva jih prezirala, vredni niso bili odgovora — 
in zmagala sva. 

In §e vedno hodiva naprej po beli cesti, pa zdi se mi, da se blizava 
vedno bolj njenemu koncu, ki vodi v nebo ... 

Da, Mirjam, ta pot vodi v nebo — 

Cuj! . . . Kot V sanjah drhti vse polje, tam v dalji nekje §umi morje, 
nad vsem je razlita kipeCa solnCna lu£ , . . In gori v visokih linah klenkajo 
zvonovi veselo, prazniCno . . . 

Midva pa greva dalje, dalje, in z nama gre tiha radost in — zivljenje . . . 



EN NASMEH. 

SPISAL SAHALIN. 

Tako tiho, zalostno je zunaj. 
Kakor dolge niti padajo snezinke ena za drugo, dolgoCasno in 
monotono. Iz dalje se oglaSajo zvonovi trudno in zamolklo. 

Ivan LavriC sedi pri pisaini mizi. Glavo ima oprto z rokami in 
njegove oil zro zaspano na zimsko obleCeno cesto. 
2alostne misli mu blodijo po glavi. 

Kmalu bo pol leta, kar se je priCel muCiti z duhomornim pisarniSkim 
delom. 

Kako drugaCe je bilo vse pred enim letom! 



Digitized by 



Google 



— 7 — 

2ivela sta mu takrat §e otec in mamica, hodil je veselo si zvizgaje 
po teh ulicah, spremljal svoje tovari§e na led in se tarn z njimi drsal. 
^ivljenje se mu je smejalo od vseh stranij in on se je smejal z 2ivljenjem. 

Kako je bilo to prijetno in zdaj je minilo! 

Sedemnajst let je star Ivan LavriC in ze ga je zaSela preganjati nemila 
Toka usode. Gledal je svoje tov^ri§e, ki so Se vedno tako veselo in razpo- 
^ajeno stopali zjutraj proti gimnaziji, polni smeha, polni Sal. On pa mora 
sedeti za mizo, posluSati sitnosti svojega Sefa in pisati in pisati naprej in 
iiaprej doIgoCasne, duhomome stvari. In temu ne vidi nobenega konca, 
nobene izpremembe. 

2alostno, ialostno! 

Neprijetni so taki moment! v zivljenju, ko bi se diovek najraje viegel, 
polozil svojo glavo kamor si bodi in zaspal, tako zaspal, da bi se nikdar 
ve£ ne prebudil. — Kadar vidi Clovek vse svoje zivljenje odprto kakor 
knjiga pred seboj, pusto dolgoCasno, brez veselja, nobenih upov, nobenih 
zlatih gradov, niC in niC, samo delaj — drugi pa se vesel6, hodijo y gledaliSCe, 
hodijo na plese, imajo lepe Ijubice in vse, kar jim srce pozeli. Sredi mladosti, 
^redi lepih sanj, prijela ga je usoda neusmiljeno za lase, da se je izbudil 
iz te lepe omotice, in pogledal v to zalostno zivljenje. — On pa bi tako 
rad se sanjaril, slikal si svojo prihodnjost, omamljivo in polno solnCnih 
stranij — toda, tega je zdaj konec — konec za vedno! 

Otec mu je umrl, njemu je sledila mamica, sestra sluJi pri tujih Ijudeh, 
mlajSi bratec je sprejet v sirotiSnico, on pa je izstopil iz gimnazije — kdo bi 
ga naj podpiral — in priCel si je sluziti v pisarni svoj kruh. Konec drame! 

Ivan LavriC se je potapljal s solzami v o5eh v teh mislih. 

Tedaj pa je priSla po cesti prav tik mimo pisarne MaSa. 

Kakor pomladansko solnce, gorko in dobrodejno vprle so se njene 
Ijubeznive oil v okno, kjer je sedel Ivan LavriC. Nalahno je pokimala z 
glavo, majhen smeSek Sinil ji je preko lie in odiSla je naprej, lahko kakor 
snezinke, ki so padale z nebes. 

Na glavici malo Cepico, lasje ob straneh tela posejani s snezinkami 

. in obrazek razvnet od mraza. Tako je §Ia mimo, kakor mlado zivljenje in 

tako se je zazdel njen Ijubezniv nasmeh LavriCu, kakor bi se zasmejalo 

zlato pomladansko solnce v njegovo sobico, kakor bi zadiSalo v nji po 

diSeSih pomladanskih rozah. 

Izgubile so se namah neprijetne, Jalostne misli, zarek mladosti in veselja ' 
Sinil je iz njenih oCij v njegovo srce in ustvaril tam druge veselejSe misli. 

Ivan se je nalahko smehljal. 

Videl se je na dezeli, solnce se je poslavljalo, pokojen mrak se je 
viegel na zemljo v tistih julijskih veCerih. 

Takrat so §li navadno na izprehod po dolgih drevoredih mamica, 
bratci in sestrice njegovega tovariSa. 

Med njimi je bila tudi Masa. Vedno vesela, vedno zivahna — kako 
je bilo to prijetno! 

Navadno je hodil on ob njeni strani. Pripovedovala mu je nebroj 

najrazliCnejSih stvarij, smejala se je tako rada in v enomer spraSevala: »Ne 

* verjamete?« *Ne verjamete?« On pa se ji je moral smejati in verjel iije vse. 

Digitized by VJjOOQIC 



— 8 — 

In sniejati se je moral Ivan tudi zdaj, ko se je spominjal niino!ih Casov, 
Toda, kakor zahrbtna zival, ki naenkrat naskoci svoj plen, tako nena- 
donia priSla mu je v glavo misel: »Nikoli veC, nikoli veC«! — To so sami 
sponiini, ki naj te more, to so spomini, ki jih ima mogo5e tudi Masa Se 
in ki jih bo kmalu pozabila . . . Kdo ne bi pozabil revnega pisarja, — Masa, 
Ijubi (van LavriC, to je simbol tvoje mladosti, tvojih sanj. Videl si, kako je 
51a mimo sveza irr vesela, polna lepih nad, nasmehnila se ti je same, ko 
je §la, pa je izginila in ne bo je ve£ nazaj . . . Le poglej, Ijubi Ivan LavriC, 
zdaj skozi okno, in ne bo§ videl veC Mase, ne bo§ sliSal veC njenega smelia, 
nikdar vec — nikoli vei^«! 

In Ivan Lavrli se je ozrl na cesto. Kakor dolge niti padale so snezinke 
ena za drugo — tako dolgoCasno in monotono. — Ma§e pa ni bilo nikjer 
in nikjer — . 



\Z KAROLOVEGA DNEVNIKA. 

spisAL s. a 

Karol je bil nekdaj ministrant pri sv. Jakobu; njegova sestra Mici pa 
farovSka kuharica. 
Koliko je pojedel tedaj Karol cibebov, to se ne da povedati; 
koliko cukra speljal iz omare, je nemogo5e prera5uniti[ Vedno je 
imel polne zepe orehov, cibeb, mandeljnov in drugih sladkih stvari, 
ki je vse »postenim potom dobil v zupnijski kuhinji*. 

A on tega ni bil nikoli vzrok, ampak orehe so pojedle migi, sladkor 
mravlje, mandeljne pa imajo posebno radi gospod zupnik. Tako je btl 
ministrant vedno Cist. 

Ob nedeljah pa je tudi Karol kosil pri zupniku, ki je bil njegov stric. 
Karol je jedel za tri, zakaj pa ne, »saj je imel samo enkrat v tednu dobro*. 

Spet je bila nedelja. 

2upnik je povabil tudi nekega bivSega sosolca, tedaj kaplana v sosednji 
fari. Pred kosiloni pa ga je nauCil, kako naj stori, da bo dobil vec pedenega 
jagenCka, 

^JBz bom povedal kak izrek iz svetega pisma, ki se nanasa na rezanje, 
in bom odrezal kos peCenke. Tudi ti tako stori, Karol pa bo v zadregi in 
ne bo nic odrezal«, tako ga je poduCeval. 

Re^eno, storjeno! . . . Sedli so h kosilu. 

Na mizo je prisel jagenCek. 

2upnik je vzel noz, odrezal kos peCenke in rekel : »ln Jeziis je kruh 
razlomil, ter ga dal svojim apostolom.« 

Kaplan je storil isto in rekel: »Peter je potegnil meC in odsekal Maihu 
d€sno alio. 

Kaplan in zupnik sta gledala kaj bo storil Karol; a ta ni bil kar niC v 
zadregi, rekel je: »Pri§el je Jozef Arimatejec in zavil Jezusovo telo v tanCico . 
Pri tern je vzel servijeto in zavil celega janca vanjo, ter odsel s pe^enko 
na grad. 

Debelo sta gledala 5rna gospoda, a jagenCka ni bilo nazaj. 

Karol se je taCas mastil z njim na gradu in dobroduSno delil z debelim 
pudelnom^ ki je prisel mimo. 



Digitized by 



Google 



r 



>.j7 .^y*. -Jf*^^^ 



aic 

b 
tic 
k 







SONETl. 



III. 



Mo5n6 verige so z roko mogo^o 
vrh Kavkaza Prometeja driale 
Jn ude k skaii sivi so vezale, 
da niso ve£ sledili duhu ro(no. 

Prihajale so ropne ptice toCno, 
vsak diin kri^aje ga obletovale 
ter V no^i zrastla jetra izkljuvale, 
dokl^r vezi ni Herkul strl mogo^no. 

Tako i du§a moja je vkovana, 
od tal se vzdigniti ji ni mogo^^e, 
globoko krvavi ji vedno rana. 

Harpije vsak dan obnovijo 2go^e 
bolesti V prsih . . , Caka velikana — 
re§itelja in todi soize vroCe . , . 



IV. 

»Ah, kje sem?« . . . Siri gola se planjava, 
oblekla noC jo je v mraCna krila, 
podi £ez plan se jezne burje sila, 
na nji oblakov te2a v daljo piava. 

»Ah, kje sem?« mlad popotnik obupava . . 

Da ludka vsaj bi kje se posvetila, 

po pravi poti dalje ga vodila, 

ki zdaj brez zvezd — vodnic v temi tava! 

V mojih prsih je planjava taka, 

viharjev mrkih dez njo burja brije, 

>Ah, kje seni?« v t^mi jadna du§a plaka. 

>NiC veC tvoj iar mi zvezdica, ne sije 
O^em prikriva tema te oblaka, 
zaman i lu6i nove i§^em ... ni je! . . . 

S. C. 



•a 



M 



•^ 



ANGELA. 

gospodiCni a. k. spisal samko cvetkov. 

Anfangs wollf ich fast verzagen, 

und ich glaubf, ich trOg* es nie; 

und ich hab' es doch getragen, — 

aber f ragt mich nur nicht : wie ? 

A. Heine, 

OCe Angelin bil je bogat trgovec in zato je dal svoje otroke v mestne 
Sole . . . Pametno je raSunal in upal je, da se ne bo motil v 
svojih raCunih. Mislil je namreC takole. Ce se hCere izobrazijo, 
lahko se bojo mozile in zivele bojo lahko ugodno, ugodnejSe kakor 
sem jaz s svojo umrlo soprogo, ki nisva imela niCesar dobrega na tern svetu. 
Sin pa bo vodil trgovino v svojo in svojih sreCo . . . izobrazen bo in lahko 
bo pametno in modro gospodaril . . . Tako je preudarjal bogati trgovec in 
je dal svoje otroke v mestne Sole. 



1 



Digitized by 



Google 



^ 



— 10 — 

Angela je bila najmlajSa, ali §e takoj otroku se je poznalo, da bo lepa 
gospodiCna, ako doraste. In res je dorastla in je postala prav prijazna de- 
klica . . . Tedaj ko je bila v mestu, nosila je bolj svitle obleke, take kakor 
so bolj prikladne bile njenemu belemu obrazku. Izpod klobuka so ji silili 
plavi lasje in so pokrivali Celo napol; pod Celom, razmernim in napo! za- 
kritim z lasmi, poCivale so lepe sive oCi, malo razmiSljene so bile ali tako 
prikupljive, da se je clovek zagledal vanje in jih je bil vesel. In 6e je 
Angela pogledala 51oveku v o5i! Tedaj je moral vsakdor biti vesel in celo 
zganilo se je globoko doli v srcu ... 

Ob tihih veCerih izprehajala se je s svojo prijateljico po trgu med 
drugimi Ijudmi. Tu . . . tarn se je ozrl kdo za njo in je priSepnil svojemu 
prijatelju veselo besedo, potem se je obrnil tudi tisti prijatelj in je pogledal 
Angelo in je pritrdil. 

»Dolgo jo ze opazujem; kdo je?« 

Clovek, ki je govoril tako, bil je mlad lep fant, kodrastih las in lepega, 
prikupljivega obraza. 

»Tudi meni ni znano njeno ime,« odvrnil je drugi in se je ozrl se 
enkrat . . . Ljudstva je bilo mnogo na trgu in med mnoiico se je kmalu 
izgubila Angela s prijateljico izpred oil mladih dveh fantov. 

In tako je bilo vsak veCer, ako je priSla na trg . . . 

Tisti kodrolasko je bil posebno vnet za Angelo in zaljubil se je vanjo. 
Poznalo se je na njegovih kretnjah in pogledih, kadar sta se med mnozico 
sreCala z Angelo . . . Povsod je pazil, da jo je sledil in da je bil blizu nje. 
Zato je to opazil njegov prijatelj, ki je bil vedno z njim. Dobro je vedel, 
da je kodrolasko zaljubljen, tudi iz besed njegovih: bile so izbrane in iz- 
govorjenesentimentalno, tako kakor govori Clovek ob takih £asih. In spomnil 
je nekdaj svojega zaijubljenega tovarSa na to. 

»Ivan, s teboj se je zgodila neka izprememba.« 

»Zgodila se je izprememba . . . resnii^no,« odgovoril je Ivan; oCividno 
nerad je odgovarjal, njegove misli so bile dale£ pro5. 

»Ti si zaljubjen, dragi moj . . . mili moj.« 

Ivan nato ni odgovoril. 

»Zakaj si neodkritosr5en?« 

>Bog obvaruj; zakaj bi tebi ne povedal vsega? Zaljubljen sem in zato 
sem postal zadnji 5as malo drugaCen . . . Spet je utihnil in ni posluSal svojega 
prijatelja, ki je govoril §e marsikaj in ga mnogo izpraSeval. Tudi razsla sta 
se zelo naglo in nista si imela povedati mnogo, kakor sicer vsak veCer. 

Ivan Slanovec je mnogo sanjal o svoji Ijubezni, o Ijubezni do Angele. 
Polno je bilo njegovo srce teh sanj in tako mnogovrstne so bile . . . Sanjal 
je na izprehodih in doma, sanjal podne in ponoCi. 2alosten je hodil okolu 
in malo je govoril, kar pa je govoril bilo je nevoljno in nekako zadirCno 
izgovorjeno. 

Tako je spet hodil nekega veCera Ivan samoten po drevoredu. Tiho je 
bjlo vsenaokoli in samo listi na drevju so §u§teli prijazno. Nekje daleC 



Digitized by 



Google 



— 11 — 

zvonilo je avemarijo in se je sliSal tenek glas sem v drevored . . . Ivan je 
premiSljeval svoj polozaj, svojo neplodno Ijubezen. Prav mu je bilo, da je 
bii sam in nezadovoljno je odzdravil svojemu prijatelju, ki je pri§ei po 
drevoredu gor. 

»Ivan, konec bodi tvojih sanj . . .« 

»Kako rad bi se jih otresei, ali ni mogoCe . . . verjemi, res ni mogoCe . . .« 
Odgovarjal je po svoji stari navadi mirno in ne zadirCno, kakor 5asih v 
zadnjem Casu. Zdelo se je, da misli bolj trezno in ni jezen za vsako stvar. 

*Bodi konec tvojih sanj . . . Angelo ti predstavim nocoj na plesu, potem 
pa ravnaj sam.« 

Ivana so se Cudno prijele te prijateljeve besede . . , Pogledal je pol 
zaCudeno, pol veselo svojega prijatelja. 

»Govori§ resno? Angelo mi predstaviS; ti misliS namreC tisto lepo, 
nezno deklico, ki jo tako ljubim?« 

»Da, tisto mislim . . .« 

»Kako pa si se seznanil?* Ivan je hotel zvedeti vse naenkrat. 

»Pri§ia je z mojo sestro na na§e stanovanje — poznata se iz Sole, in 
predstavljen sem ji bil. Zelo prijazno govori, Cisto malo skozi nos, tako, da 
se ji poda. In zelo zgovorna je . . . rada govori. Nocoj pa pride na pies, 
kamor sva bila midva tako ali tako namenjena . . .« 

»In zdaj greva. Ce grmi in treska.* 

»Gotovo, Ivan, prav gotovo . . . Pridi k nam, sestfa gre tudi.« 

>Dobro!« 

Raz§la sta se. 



ZveCer sta pri§la Ivan SlanoVec in njegov prijatelj med zadnjimi na 

pies. Slanovec je sicer tiSCal, da gredo preje, ali prijatelj tega ni pustil in 

tudi njegova sestra ni bila rada prva, V dvorani je bilo vse svetlo in veseli 

.gla$ovi so se sliSali v garderobo. Oddali so in so stopili v dvorano . . . 

Slanovec je takoj opazil Angelo in pocukal je prijatelja. 

Angela jih je tudi opazila in je takoj priSla. Pozdravili sta se gospo- 
diCni in Angelo sta pozdravila gospoda. Prijatelj Ivanov je takoj opravil 
svojo dolznost in Ivan je §el z Angelo po dvorani. Prijatelj njegov je izroCil 
svojo sestro drugemu kavalirju, potem pa je sedel na fotelj in gledal po 
dvorani. Mnogo je bilo znanih obrazov in mnogokrat je bilo treba pozdraviti. 
Opazoval je Ivana in opazil je, da se zelo dobro poCuti in videti je bilo, 
da je tudi Angela zadovoljna s svojim kavalirjem. Veselo sta se smejala in 
govorila, in kadar sta priSla do ,prijateljevega sedeza, ustavila sta se in iz- 
pregovorili so par besedi , . . 

PriCel se je pies . . . Slanovec je plesal neutrudljivo, z Angelo in pri- 
jateljevo sestro seveda najveC. Prijatelj njegov ni bil tako razposajen in je 
le vefinoma bil zunaj. Kadil je cigareto za cigareto in pogovarjal se je z 
garderoberko. Bila je to prijazna deklica, kazili so jo samo malo zobje, ki 
so bili nekoliko predolgi . . . Tako je potekal veCer in bilo je skoro polnoCi 



Digitized by 



Google 



— 12 — 

— odmor. Ivan je seveda bil z Angelo, ki je bila rada v njegovi druliSini.,- 
Med odmorom je Ivan stopil za trenotek k prijatelju in je zaiepetal skriv- 
nostno. 

*Vse dobro , . .- 

9 ^Z Angelo y*" 

-MojaN In pomeziknil je ter segel v mokre lase^ CeS, vedel sem, da 
bo takoj moja, samo da prideva skupaj . . . Prijatelj se je namuznil in pri- 
sedel k najbliznji mtzi, kamor so sedli tudi drugi trije te druzbe, Zabavali 
so se izvrstno in Angela se je smejala tako preierno. Pogledala je Ivana 
in se ozrla v iijegovega prijatelja in obema je bilo veselo v dulah . . , Pre- 
tekla je ura in godba je igrala znova. Vse se je vrtilo po dvorani, vse je 
plesalo , , , samo Ivanov prijatelj ni zdaj plesal iJisto nit Sedel je pn vratih 
in je gleda! vrvenje Ijudi. Za lepe obraze se ni vec zanimal in za gibka 
telesa, Nemirno mu je postalo srce in spoznal je zakaj . . . Angela je bila 
vzrok tega srcnega nemira. Zdaj ko jo je vide! v Ivanovih rokah, mu je 
postala naenkrat tako draga in mila . . . Izpoznal je, da mu ni cisto vseeno, 
ie jo ima Ivan. SkuSal se je otresti teh Cutov, ali ni bilo mogoCe, vedno 
so vstajali z ve^jo moCjo . . . z veCjo silo. 

Po plesu spremljal je Angelo do doma, seveda je bil zraven tudi Ivan, 
ki se je le celo kasneje poslovil od nje — prijatelj s sestro je bil namrec 
ie odSel dalje. 

Drugi dan sta se sreCala Ivan in prijatelj, Ivan je bil vesel, kakor ne- 
kdaj, prijatelj njegov pa resen in nezadovoljen. 

^Kaj ti je?« vpraSal je Ivan. 

*Ni£ mi ni . . .* odvrnil.je prijatelj, 

*Tako Euden se mi vidi§ . . .« 

"Mogote . . ,« 

VeC nista govorila . . . 

Tako so nastopili tezki dnovi za Ivanovega prijatelja. Pobit je hodil 
okoli in je vedno molCal. Hotel je na vsak nafin zatreti Custva do Angele. 
PoCasi je 5lo, ali slo je vendarle — pozabil je poSasi in se ni me§al med 
Ivana in Angelo. 



POVEJ ! 



*ez vetrove diha Roitce duhtijo, 

■^ not tak jasna, tiha, listid drhtijo 

V srcu radost je brez mej . . . rahlo padajo^i z vej . 

Kje paC raj, nebo jc? 

K nama li pri&lo je, 

Ijubica? Povej, povejl . . , 



Digitized by 



Spliignjev^ 



Google 




Priloga ;Omladini^ 



5t. 11. 




IZ POEZIJ t IVANA BA§A.*) 

V JESENI. OJ JASNA JE NOC. 



List rumeni 
in sad iari, 
cvetlice mro 
in tice so 
V tujinb ie 
davno od§le . . . 

In spela sva ^ez to ravan 

jesenskega mirnega dne 

in 2rla sva drug od drugega vstran 

in nisva driala se za roke . . . 

Vse liho je bil6, 

vse mrtvo in hladn6 . . . 

AH, VI KODRI, VOLJNI 
KODRI . . . 

Ah vi kodri, voljni kodri, 
vi ste me vklenili! 
V ne2ne mreie moje srce, 
revika, ste viovili! 

Kd bi mogel zanjke mehke 
tihoma razdreti, 
kakor prosti ticek v zraku 
radostno zapeti! 

Pa se zanjke, pa se mreia 
bolj, bolj zateguje, 
pa se krasna nastavljalka 
"bolj, bolj pribliiuje . . . 



Oj jasna je no5 
in zvezde migljajo, 
po listju oto2no 
zefir Selesti . . . 

Oj jasna je no^ in nocoj 
zamiial bi vekomaj, 
zasnival bi vekomaj, 
in srce bi na§lo pokoj! 

Saj V hladni zemljici takoj 
pozabil bi tvoje o£i 
in ogenj, ki v njih plameni, 
in tvojih poljubov nebroj! 



RO^MARIN. 



•) ScUmoSolec v Mariboru, umrl 10. 
O njem in njegovi slovstveni zapuS^ini §e 



»Na oknu vene 
mi ro2marin 
in Ijubemu v dalji 
preti pogin . . . 

Skrbim, zalivam 
ga s hladnoj vodoj, 
a vendarle vene, 
mre za Teboj . . . 

Ah, jaz pa pojdem 
Cez sinjo goro, 
pojoCa pesem 
si 2alostno . . . 

Da tamkaj poi§£em 
gomilo Ti, 

kjer s Tvojim naj moje 
srce zaspi!« 

septembra 1905 v Sp. GorCah pri BraslovCah. 
izpregovorimo. 



Digitized by 



Google 



— 14 — 



NA LEVI, NA DESNI PROPAST 

Na levu Ha desni propast . . . 

Nazaj zagradila mi pot 

je strasL 

A ko s(lTia se stena dviguje pred raano 

Cast p . . 



Ni naprej, ni nazaj 

se ne da. 

A z leve strani in z desne ianta 

ogija dva . . . 

In nad mano glasi se preiemo 

>Kra, kra . . .« 



Venice so rekle . 

Zenice so rekle, 
da moje dekle 
najlep§e je vseb deklet . 
Venice, ienice vedo, 
ker vedno za nama vro . 



IZ „NARODNIH«. 



Pa sent Imel dekle, 
ki me tjubilo je, 
ki mc Jjubilo je 
s celega srca . . . 

Pa je jesen priSla, 
padia je slanica, 
padla je slanica, 
cvetke poigala je . . 

KHn£ek zvenel ji je, 
srce shladilo se, 
srce shladilo se, 
Skoda ga je! 



II. 

Kak zaSumel je log, 
kak se raztu2il je! 
Ljubice — tiCice 
V daljo so §le . . . 

Oj, le ne tuguj nikar! 
Saj se povrnejo, 
saj zapojo ti spet 
pesem glasno! 

Ljubica moja pa 
me zapustila je . . . 
In ne povrne se 
nikdar nazaj! 



M. P, 



IZ „KRESNIC". 



I. 



Dosti enakih kralkih Crtic, odsevov svojega duSnega zivljenja, sem ze 
napisal, ali tebe se §e nisem spomnil, lepa Marical 
In vendar si ti edina, katero Ijubim ze od tedaj, ko je zasanjala 
iiioja diiSa svoje prve sladke sanje . . . 

Za Pohorjem je §e zarela veCerna zarja; zivordefa rijena boja se 

je poCasi prelivala v oranzno in vijolicno ter bledela bolj in bolj . . . 

Po praSni poljski cesti smo hodili, ob detelji in p§enici, v kateri so 
cvetele plavice in rdeS mak... 



Digitized by 



Google 



— 15 — 

Ti in on, prijatelj moj, sta hodila skupaj; jaz pa sem hodil sam, z 
zaiostjo in jezo v srcu... 

Ne! Nisem bil radi tega jezen, ker je hodil on s teboj, saj je tvoj 
sorodnik in ima — veCje pravice do tebe... Toda zalostilo in jezilo me je 
dejstvo, da z menoj nisi hotela... In vendar sem hrepenel dolge dneve, 
tedne in mesece, da hi te vide!, da hi govoril s teboj na samem, od srca 
k srcu ... 

Aii si se bala kakor nekdaj? 

... Kakor bi zopet stala tam zadaj za pristavo in bi ti zopet trgala 
marjeticam listek za listekom ter me gledala vpraSujoCe in hrepeneCe . . . 
mene, ki sem te tedaj molil kakor boginjo in ti nisem ne zdaleka upal 
povedati, da te Ijubim . . . Roke so mi trepetale in skoraj bi glasno, frenetiCno 
zaklicai: Ijubim te, Ijubim . . . moja si! In bal sem se te — bala si se mene . . . 
Ker si bila §e Cisto nedolzna in sveta, a jaz sem bil petoSolec . . . 

Kaj bi se sedaj goljufala? 

StarejSa sva, pametnejSa in — izkusenejSa. 

Mislim, da se me nisi veC — bala, ko smo hodili po tisti praSni cesti.. 
Kaj pa je bilo? 

Pred dvema mescema sem ti pisal, ker si postala tako — Cudna . . . 
Nisi imela zame veC Ijubeznjive besede . . . 

In tvoje bele roke — ah, kako razkoSno mehke in tople so tiste roke! 
— so raztrgale pismo in ga vrgle v ko§. Tvoja rdeCa ustna so se zategnila 
k veselemu smehu in lazje ti je bilo . . . Drugi dan pa je bil pri kavi 
zanimiv tema ... 

Vidi§, moja, rekel bom, nekdanja Ijuba, tako je. Ce ti tudi trdis, da so 
ti moja pisma sveta in Ijuba in da me spo§tuje§ . . . 

Spominjam se, da si mi pravila nekoC, da si zelo prozajiCna in da ne 
maraS pesnikov-sanjaCev; Skoda samo, da nisi pristavila, da ne mara§ 
nikogar, kdor ne pride s polnim — zepom. Seveda, ie nikdo ne pride, naj 
ima staro, izzeto — citrono pesnik idealist. Zato mi tudi §e nisi — odpovedala. 

Oprosti, tudi jaz znam biti — prozajiCen 

Do kriza smo priSli sredi polja. Odnekod je donelo veselo fantovsko 
petje in se razlivalo tja Cez poljane . . . Hribi so se jeli zavijati v siv pla§5, 
polje je zginjalo v veCernem mraku... Gozdovi so sumeli; tiho, otozno je 
donela njih jednoliCna pesem k nam. 

Nemo smo stall pri krizu, vsak s svojimi mislimi... 

Pot se je razcepila in bilo mi je, da moram oditi po jedni, doi^im gre 
ona po drugi... In — ali bi mi dala roko v slovo? Kajti cutila sva oba, 
da se loCiva za vse dolgo zivljenje. Cutil sem neko posebno trpko bridkost 
V srcu, ki jo zapuSCajo grenke prevare v zivljenju... §e ve£: stal sem ob 
grobu svoje mladosti, tistega lepega idealizma, ki ga Clovek tako tezko sleCe 
in za katerim poteCe marsikatera jadka solza... Ti pa, ti lepa Marica, si 
se smejala pri tem pogrebu — in tega ti ne odpustim, Cetudi si bila moja 
obozevana — platonska Ijubica! 



Digitized by 



Google 



'^ 



16 - 



II. 



Rahlo, rahlo je suStelo v vrhovih laSkih kostanjev... 

Megle so visele nizko na nebesu in v daljavi se je vCasi zabliskalo. 

Sedel sem na klopi in zrl v tvoje okno, lepa SavinjCanka! 

Pela je nemSko pesem, kakor to delajo vse, tudi 'zavedne< mlade 
Slovenke . . . 

Ne Ijubim nemSkih pesmi, zlasti, ako jih pojejo slovenska usta, in §e 
celo tako lepo zaokrozena, kakor so tvoja, Vladka! 

Sli§al hi raje slovensko pesem, rahlo in polno hrepenenja, polno tihe 
tozbe, resignacije in tiste posebne melanholije, ki je lastna slovenski pesmi . ,. 
Kakor odmev trpljenja in tezkih dnevov je ta melanholija, ki ne zapusti 
slovenske pesmi niti tedaj, ko se poje pod IjubiCinim oknom . . - 

Bodisi, da si pela nemsko pesem, jaz sem te vendar rad posluSal — 
Ijubezen in umetnost sta mednarodni — in Cudna custva so se mi valovila 

V du§i . . . Kakor vsakemu Cloveku, ki se takole, perijodiCno, zagleda v kako 
dekle . . . Oba vesta, kako stoje stvari ... a vendar se oba opajata vCasi nad 
ra2:ko§nolepimi trenutki tudi take perijodiCne Ijubezni . . . 

Sicer pa — ne vem, 5e nisem ravnokar lagal! Zdelo se mi je, da sem 
zaljubljen vanjo in to je govorila tudi ona, ali vsaj njena pisma. Vladka 
pi§e Cudovito lepo in to je jedino lepo pri — takih Ijubeznih . , . Drugod -;- 
pa ni dobro mnogo o Ijubezni govoriti; denar, ki gre iz roke v roko, se 
hitro obrabi . . . 

Naglo je pela pesem; glasovi so ji doneli vriskajoCe in veselo iz grla; 
neka preSernost se je je lotila in lotevala se je tudi mene! 

Mislil sem na jedini najin sestanek, lepa Vladka! §koda, da jih ni bilo 
veC; vsaj dvoje ali troje; pa to je morda — dekorum za takSeiv flirt,,. 

V vrtu je bilo, za hi§o, kjer si stanovala. Hvala Bogu, da sem telovadit 
svoje Case; kajti drugaCe bi ne mogel preko zidu . . . 

Sedel sem v uto in Cakal . . . 

Bil je temen, precej nemiren vecer; drevje je od Casa do Casa vztrepetaTo 

V moCnem pi§u, kakor bi se blizala nevihta... Uprav take vecere najbolj 
Ijubim; v takih veCerih sem najraje blizu proste prirode, da se divim silo- 
vitim elementom, kadar divjajo ... Bil sem isti veCer tudi sam cudno nemiren; 
to sicer ni navada pri — starih greSnikih . . . 

Nekaj belega je prihitelo po stezi; bila si ti, Vladka! 

Poljubil sem ti — roko in sedla si k meni. Bog vedi, da nisem bil 
tisto no5 posebno duhovit; pa tudi tebi se ni Ijubilo, kaj ne da? Ali pa si 
se sramovala? Saj si tako sedela pri meni, kakor bi hotela za poskuSnjo 
izvedeti, kako daleC sega tvoja oblast... Zdelo se mi je, da sedim poleg 
ognja, katerega je treba samo razpihati in gorel bo z velikim planienoni . . . 
da bi naposled zgubil srce, glavo in pamet... To sem itak, kakor vsak 
poSten mladeni5 danasnjih dni, zaprl v zadnji kotitek svojili mozgan in le 
redkokedaj pustim k besedi . . . 



Digitized by 



Google 



- 17 — 

A kako je bilo, tega natanko §e danes ne vem. Vem le, da je bilo 
malo — nerodno . . . Nadalje le §e vem, da je priSlo na koncu do zarkega 
poljuba, po katerem se mi je izvila iz rok kakor megla in izginila. 

Sedel sem §e dolgo Casa v uti in brumno premiSljeval, ali sem igral 
smeSno ati neumno ulogo 

Pesem je utihnila. Dekle je prisio in zaprlo okno. Stala je za trenutek 
pri oknu; luC elektriCne obloCnice je za trenutek razsvetila njen pravilen, 
bled obraz . . . To je bil tak§en obraz, katerega Ijubijo mnogi in ki je navajen 
mnogih zmag... 

No, »ljubila« sva se §e Stirinajst dni in se potem mirno locila. Kot 
poSten in nesebiCen slovenski dijak sem pri slovesu natihoma voSCil na- 
sledniku veC — pameti in poguma. 

III. 

Komaj se je prikazal na obzorju prvi svetel pas jutranje zarje, je za- 
pregel kmet Miha par tezkih konjev k visoko nalozenemu vozu in naredivSi 
z bi£em kriz pred konjema zavil iz dvoriSCa. Peljal je v bliJnje mesto. 

Po vasi je §e vladal globok mir; le posamno so peli petelini ali zalajali 
psi, katere je kdo motil v jutranjem spancu. 

Ko je pripeljal iz ozkega klanca, ki drzi od va§ke ceste k njegovemu 
domu, se je zavihtel na voz in udobno sedel na breme sena. 

Nekaj bridkega je lezalo na obrazu starega kmeta. DrugaCe je sicer 
tezko Citati na obrazih naSih Ijudi, kaj se jim godi v dusi; le £e jih more 
posebno tezke skrbi, se zgostijo gube na Celu in krog ust in oko se skali. 

V marcu je bilo in peljal je veCji del svojega Jita v mesto k zidu, da 
ga proda za mal denar. Doma je ostalo le malo; Bog ve, 5e bo zadostovalo 
do tedaj, ko zazori na njivah zlato klasje ... 

Nikoli se §e to ni zgodilo v njegovi stari hi§i, nikoli . . . Veljai je 
zmiraj za kmetskega veljaka; sedaj je drugaCe . . . 

Sin mu je §el v tujino; proti njegovi volji je §eL Ne najde sreCe tarn 
preko morja; tezi ga kletev oCetova . . . 

Hoj, kako ga je grizlo in peklo ono megleno jutro, ko je odhajal 
dorasli, krepki sin v neznan svet . . . 

Ali V oko mu ni priSla solza, le roka se je skrCila v trdo pest, da bi 
kaznoval neposluSnega otroka ... In §el je, od tedaj pa §e ni dobil glasu 
od njega . . . 

»Kaj neki skripljejo danes ojesa tako £udno?« je zamrmral. Nehote se 
je spomnil joka zeninega in hCerinega pri sinovem slovesu . . . Spomnil se 
je tudi lastnega trdega joka, ko je pokopal zeno . . . 

»Vse gre od nas« je govoril sani s seboj. »Vse. gre od nas v tujino 
ali pa pod zemljo. Pod zemljo — to mora biti, ali tje v svet, v Ameriko . . . 
Vse, kar je zdravo in cilo, nas zapuSCa; doma ostajajo starcki in onemogle 
zenske, da ginejo pod tezkim delom in izro5ajo rodno zemljo lacnim tujcem . .. 



Digitized by 



Google 



- 18 — 

Prekleto! Nikdar §e nisem prodajal zita grabezljivemu zidu, da bi 
plaCal cesarski gosposki svoj davek . . . Kar sem pridelal v svojem potu in 
trudu, od tega ima zid dobiCek . . . Moje delo pa je zastonj, zaston] . - ♦* 

Voz je Skripal v dolo5nih presledkih je£e, zalostno . . . Cvrsti konji so 
ga vlekli neprenehoma naprej, naprej po beli cesti v mesto, v tujino, v prid 
tujim Ijudem ... 

Glejte, ali se ne pomiCe tudi voz naSega naroda navzdol? Podasrto 
sicer in turobno je to pomikanje, a trdno, stalno ... To usodno, a v nasih 
razmerah nezadrzljivo hrepenenje v tujino vleCe nas narod v pogubo, to je 
njegov pogreb ... A nikdo mu ne poje glasno pogrebne pesmi; morda le 
vzdihi in tugovanje starcev. 



-#- 



IZ GLOBIN. 



Ko so sanjale zvezde polnoCne 
in je brezoblaCno bile nebo, 
vstalo z noCi je skrivnostne 
in se vame uprlo oko ... 



1. 



Vstalo V du§i je hrepenenje, 
vstale V srcu so svete, Ciste ielje, 

V daljni daljavi obraz je vstal tvoj, 

V daljni daljavi je vstalo veselje, 



Jasno oko, sanjavo, kot morje, 
tak globoko, brezmejno, §irno — 
in razlilo mladostne je sanje 
kakor valove 5ez zemljo ve^^erno . 



moje mladosti ... No bilo je daleC tarn, dalei^ . 
Da bi bil zopet nad nama majski Cas, 
pa bi se k tebi sklonil, Mirjam, 
V sreCi bi ti poljubljal obraz . . . 



Pa niCesar mi ni tako ial, 
kakor bleste^ih, mladih dni, 
kakor Ijubedih tvojih besed, 
kakor sanjavih tvojih odi . . . 



II. 

Pa niCesar mi ni tako ial, 
kakor mladostnih idealov, 
pokopanih, zgubljenih v valovih 
^rnih, temnih ialov . . . 



Pa nicesar mi ni tako ial, 
kakor tvojih usten rdeCih, 
V pri^akovanju radostnem drhteCih, 
po razkoSju Ijubezni hlepe^ih . . . 



DaleC vse to je za mano . . . 
Blesk je ugasnil v iare^ih o^eh, 
morje zalilo je plamen srca, 
sre^en na ustih zamrl je smeh . . 



VCasih se dvigne iz erne tem6 
in zakli^^e v molCeCo noC 
z daljne daljave zamolkel glas 
in za goro zatone plakajoC . . . 



III. 

V^asih §un\ zaveje Cez nemi les 
in vzSelestijo skrivnostno gozdovi, 
vCasih nad morjem vzdrhti zefir 
in vzbudijo iz sanj se valovi, 



Vabi me, vabi . . . Tam za gorami, 
tam nekje je soln^no iarenje, 
tam nekje so blestedi dnevi, 
tiho in sre^no iivljenje... 



vCasih se v du§o vrne nemir 
in nazaj si ielijo prejSnji dnevi . . . 
Pridejo, plakajo, v dalji gubijo se 
preSlosti moje tihi odmevi . . . 



Digitized by 



Google 



i 



— 19 — 

KliCejo, miCejo sence ie vse obledele, 
vabijo du§o iz mraCnih poljan 

V soln^ne vi§ine, iz sivih megla 

V jasen, bleste^, kristalen dan . . . Spitignjev. 



LIST IZ DNEVNIKA UMRLEGA PRIJATELJA. 

SPISAL SPITIGNJEV. 

Sedajp ko to piSem, je zunaj blesteC pomladen dan. VeCer se ze bliza, 
senca onih gor tarn se daljSa, objela. je ze skoraj vso dolino, kmalu 
pride noC. In jaz se tako bojim noCi! Tesno mi je, kadar leze na 
zemljo tema in umolkne ves svet, kadar je vse tiho okoli mene. 
Takrat se Cutim samega, osamljenega! 

Kadar leiem v posteljo, je nemo vse, le ura niha poCasi na steni, 
tistno pretrga tupatam le moj suh kaSelj. 

Bolan sem, Vem, ne bom veC dolgo zivel! Moje ure so §tete. Vselej, 
kadar me posili oni morilni kaSelj, me zbode nekaj pri srcu, v du§o mi 
stopi bojazen pred smrtjo, mrzel pot me obliva. In pred mojimi oCmi 
vstajajo spomini*.. 

To je 5udno — kadar je Clovek ze blizu groba, ko ni zanj nobene 
pomoCi ve^, ga zaCenja nekaj zopet vabiti v svet, v zivljenje in miCe ga, miCe 
in ne more se iznebiti teh misli in §e ho£e ziveti, ziveti . . . 

V dull vstaja hrepenenje, ki ne pozna nobene meje, Clovek si zeli 
nazaj nekdanjifi dasov in hrepeni po mladosti ... Pa saj sem jaz tudi se 
mladl.., Ne, kdor je smrtnobolan, ni veC mlad, komur obliva Celo smrten 
potj ne more vec uzivati mladosti . . . Nekdaj, da, nekdaj sem bil mlad, pa 
to je 2e dolgo . , . 

Takrat je bila pomlad zunaj, pomlad je bila tudi v moji du§i . . . Pri- 
nesla si mi jo ti, Elvira... 

Bog vedi, kako je potem vse to priSlo! Nikoli te ne kolnem, Elvira, 
radi tvojega greha, bilo mi je paC tako usojeno. Ko sem te zgubil, sem 
mislil, da ne prenesem tega udarca, pa prenesel sem ga; toda kako, kako! 
Takrat se je zacSelo pri meni zivljenje, ki ni bilo ve£ zivljenje, bilo je tavanje 
brez ciljev, brez upov... Ne, vendar sem imel en cilj — in dosegel sem ga: 
Pomlad je tarn zunaj, a jaz lezim tu smrtnobolan . . . 

Se se spominjam onega dne. 

2aree vecer je bil, nebo je bilo jasno, trepetal je veCerni vzduh, bilo 
je vse tako iepo, tako veselo, kakor da bi se smejalo same sreCe ... Jaz 
sem bil tudi vesel in moje srce je bilo radostno . . . 

Slonela sva pri oknu, molCala sva. Roko sem ti bil polozil okoli vratu 
in tako sva slonela zamiSljena dolgo, dolgo . . . Sanjala sva o svoji sreci, o 
svoji bodoCnosti, 



Digitized by 



Google 



— 20 — 

Naenkrat si se zganila, pribli^ala si mi svojo glavo in me poljubila 
strastno, vroCe!.. . 

»Ti moj, moj!...* si vsa drhtela v radosti... 

»Elvira!... Ljubica!... in znova so se vjela najina usta... 

Stopila si h klavirju. 

Zatrepetali so ti prsti, vzdrhtele so tipke in akordi so zapluli ven v 
globoki, brezdanji veCer. In takrat se mi je zdelo, da so se sklonile akacije tam 
doli na vrtu, da se je stresel ves vzduh, da se je nasmehnil ves lepi veCer . . . 

Zapela si s svojim visokim lepim glasom. 

»Na ustih tvoj poljub mi §e drhti, 

sanjave tvoje vame zro oil . . . 
Ve§, vedno spremija me ta tvoj pogied 
in tvoj obraz . . . Zakaj take je bled ? . . . 

Pela si in du§a mi je drgetala in sanjala . . . 

In znova sem te objemal in poljubljal in tisti veCer si mi obljubila 
veCno zvestobo. 

Dolgo je ze od takrat, mnogo veCerov je preteklo, a ob vseh je bila 
pri meni tvoja romanca, povsod je §la z mano tvoja obljuba... 

Ti si jo pozabila... Zakaj je nisem mogel tudi jaz?... 

Glej, tam zunaj diha pomlad in jaz bi rad zivel — ne, kaj neki mislim!. . . 
Brez tebe zame ni zivljenja, zato umiram . . . OdpuSCam ti, Elvira, da si bila 
nezvesta, oprosCam ti, da si mi umorila mojo pomlad, mojo mladost... 

Da, moja mladost je umrla . . . Kakor uvene roza pod slano, je ovenela 
vsled tvoje izgube moja mladost, moje mo£i ginejo, roke se mi tresejo, 
slab sem ... 

Temni se ze, kmalu pride no£ . . . Bog ve, morda je to zame ze zadnja 
no5, morda bo jutri moj obraz se bledejSi kot danes, morda ze prestane 
moj kaSelj .. . 

In takrat ne bom veC hrepenel po mladosti, morda se ne bom veC zavedal 
tvoje obljube, ki si jo pozabila tam v razkoSni vesni, Elvira . . . 



TOVARISI SREDNJESOLCI! 

Leposlovna priloga „Omladine'* se je ustanovila samo radi 
Vas; na Vas je tedaj tudi, da jo vzdrzite ... in se Stevilno oglaSate. 
Ker je sedaj delo pri listu razdeljeno, se bo VaSim poSiljatvam 
posvecevalo mnogo veC pozornosti. 




Digitized by 



Google 



<■. / 



\ ^-'L . fy-^^-^^- 






OAOADINA 



Glasilo narodno-radikalnega diiaStva. 

Si^r^^ 

Leto II. Ljubljana, meseca mal. travna 1905. 



§tev. 1. 



(Q 



D o o C 



Q) 



VSEBINA: 

Ciril Premrl: Ob zaCetku novega jU Ciril Premrl: DijaStvo proti dvo- 



(^ 



letnika. 
Dr, X.: Slovenski Omladini. 
Bogumil Vosnjak: Nekoliko besed 

o pravu in pravnikih. 



boju. 
Listek. 



D o o C 



6) 



Omladina izhaja enkrat na mesec ter stane za celo leto K 4-—; za dijake K 2'—; 
posamezna §tevilka 40 vin. — Dopisi naj se blagovole poSiljati uredniStvu najkasneje 
do 20. vsakega meseca v Ljubljano na Breg §t. 12. — Le frankovana pisma se spre- 
jemajo. — Upravni§tvo je v tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani, Breg §t. 12. 



o o o 



Reklamacije so po§tnine proste, te imajo na naslovni .strani pristavek „reklamacija" 

— =rz- — — rrrr-^- — - — in t^ SO odprte. = 

Zaradi rednega poSiljanja „Omladine" je natanko naznaniti naslov in bivali§^e ter 
vselej vsako izpremembo bivali§5a. 





Urednik Giril Premrl. — Oblastem odgovoren Alfonz Mencinger. 

Izdaja konsorcij „Omladine". — Tisk J. Blasnika naslednikov. 




"BigitizeclTy 




Klerikalna propaganda med gimnazijci. 

(Dopis slovenskega srednje§olca.) 

Na neki kranjski gimnaziji deluje katehet, ki skuSa z vsemi mogo£imi 
sredstvl ujeti §e ne samostojno mladino v klerikalne mreze. Da pri pripo- 
moCkih ni izbirSen, ka2e naslednje : 

V vseh viSjih razredih ne razlaga kr§5anskega nauka, kot ga predpi- 
suje knjiga, sploh niC, temuC se bolj trudi, da bi po prekanjenin loglCnih 
ovinkih vcepil v gimnazijca vero v nezmotljivost katolicizma in nazof, da 
sta znanost, narodnost in vera jedno in isto! Da to doseze, mora seveda 
vso znanost, ki se ne Studira ravno na katoliSkih zavodih, ovreCi kot nicevo. 
PrepriCevalno pripoveduje, da so bili vsi uCenjaki le katoliki, vsi drug! pa 
kot Hus, Bruno, Kant, Hegel, Darvin, Haeckel i. dr. hudobnezi, ki so zavijaii 
resnico, da bi postal! slavni, med tern ko so jedro prepisali od katoliSkili 
uCenjakov, kot so bili sv. Tomaz, Newton, Kopernik, Pasteur itd. S svetim 
fanatizmom narekuje uCencem, kako naj odgovarjajo svobodnim znanstve- 
nikom, in uCenec mora mesto lekciie pripovedovati, kako so bili razven Husa 
vsi protLkatoliSki uCenjaki neCistniki, slavohlepnezi in se jim vsled teh napak 
lahko pride do zivega, posebno pa §e, £e se pri tern posluzujejo filozofije 
*sicilijskega vola«, ki baje vzdrzi vsaki znanosti. Taka mladina je potem 
nezmozna vsakega napredka, se uda lenobi in 5e disputiras z njo o znanosti, 
ti vrze napiljeno metodo pred noge, in te tako znanstveno kmalu »premaga<'. 

Naravoslovno vedo, katero je katoliSka vera od njenega postanka kot 
nepotrebno §aro unicevala, se vedno ustavljala vsakemu napredku in naposled 
od njega dozivela najhujse poraze, razlaga ta klerikalni agitator, kot da bi 
bil zato poklican. Da so sv. Tomaz, sv. pismo, tudi za naravoslovje edino 
merodajni, se razume itak samo po sebi. Vsak semester daje po eno ali dve 
naravoslovsko-filozofski nalogi in kdor pri teh nalogah svobodno razpravlja, 
ta naj se le pripravi na nezadostni red iz veronauka! 

Ker s samimi principi stremljenj katolicizma premalo opravi, se posluzuje 
V svrho >»svetega« namena tudi zlorabljanja nase narodnosti. 

S protinem§ko antipatijo ho£e ta lisjak izpodkopati ugled nemSkih 
uCenjakov, ki so naravo raziskovali prosto in svoje rezultate povedali, ne 
da bi bili poprej vpraSali katoli§ko cerkev, kaj naj dobe, da se ne omaja 
kak steber katoliSke vede. 

Slovenci so pa po njegovem neomajani katoli5ani, ki necejo verjeti 
farbanju tujega uCenjaka — Nemca. Slovenec se pokaze povsod za veleuma, 
ie stoji na lastni podlagi katoli§ke cerkve in se ne baha s pavovim 
perjem — z nem§ko znanostjo. Slovenci so stopili v zgodovino kot katoliki 
in so se kot katoliki proslavili. In le pod zastavo katolicizma, da se bodo 
mogli ubraniti Slovenci pogina, ker le ona jim priznava enakopravnost do 
zvelicanja in celo do obstanka. Torej se pravi Slovenec biti, biti katolik: 
klerikalec.-Da bi posluSalce §e bolj na se pritegnil, razlaga dotiCni profesor 
»znanstveno« naravoslovje — slovenski. 

Najve5 seveda pripomore osebno ob^evanje z mladeni^i, ki jih je ta 
katehet ze dovolj prepariral. To vam ga hvali, da ima tak razum in tako 
pamet, da se ne da zvoditi od lahko zapeljivih nemskih knjig, temuC da 
ostane katoliCan — Slovenec. Ko ga se poslje k jezuitu k spovedi, ga ta 
povabi na osebni kritiCni pogovor o moderni literaturi ltd., ga hvali in nago- 
varja, da naj se pajda§i le s tistimi dobrimi mladenici, ki jih on vsakih 14 
dni dobro obdela 



Digitized by 



Google 



I 



Drobiz. 

I. letnik „Oinladine'' se dobiva pri upravniStvu ^ 4 K za dijake a 2 K. 
Posamezne Stevilke a 40 vin. 

V zameno so dohajali »Omladini« v preteklem letu: »S16venski Jug«, 
>Nacijonalna borba* — Belgrad, »Omladinski Glasnik* — Dunaj, »Pokret« 
— Zagreb, »Tr§danski Lloyd« — Trst, »Zora« — Dunaj, »Vatra« — Brno, 
*Stud. Sbornik«, »Stud. Men§. Vgstnik* — Praga, »Gorenjec« — Kranj, 
»Cvetjes »Slov. Zadruga* — KrSko, »LjubljanskiZvon« — Ljubljana, >Trgov- 
ski Vestnik« — Ljubljana. 

NemikO'Slovenski tehniski slovar. Odbor za izdajo nemSko-sIovenskega 
tehni§kega slovarja je dal tiskati posebne vzorce za nabiralne listke. Na 
vzorcih je natanCno oznaCena oblika in so doloCeni vsi podatki, kateri naj 
se na nabiralnih listek zapiSejo. Gospodje nabiralci tehniSkih izrazov in sploh 
vsi oni, ki so v interesu stvari pripravljeni, podpirati odbor, da se £im preje 
doseze izdaja prepotrebnega nam tehni§kega slovarja, s tem potom opozarjajo 
na navede vzorce, kateri se brezplaCno dobivajo priSlovenskiMatici 
V Ljubljani. 

Lanskim narocnikom! 

Ako bi kdo ne prejel vseh Steviik L letnika »Omladine«, naj izvoli pri 
novem upravniStvu nemudoma reklamirati, da se mu poSljejo zaostale Stevilke. 

Starim in novim naroCnikom! 

S to Stevilko prevzemam upravniStvo '^Omladine*. Izvrsevati ho£em 

nalogo jako toCno. Gledal bom, da bodo naro5niki dobivali list tako, da 

bo vsaka pritozba nepotrebna. Prosimo pa velecenjene naroCnike, da nas 

blagovole podpirati in nam takoj sporoCe vsako izpremembo riaslova in 

reklamirajo, ako bi katere stevilke ne prejeli. 

Mastnak, 

stud. iur. 



Digitized by 



Google 



Vabilo na naroCboj 

Prvi letnik „Omladine" smo skonCali. Trdno smo uverjeni, 
da smo i njitn storili lep napredek v razvoju slovenske mladine, 
vemo pa tudi, da smo korenito spremenili nazore o mlajSi gene- 
raciji pri onih, kateri so nas slikali in smatrali za klerikalce, 
a tudi pri onih, ki- so nas dolgo Casa metali z neklerikalnimi 
reakcijonarci v isti ko§. „Omladina" je vzrastla brez moraine 
izvendijaSke opore, brez mecenov. V samopomoCi smo se po- 
stavili na trdne, moCne noge. Kritiko vsebine naSega lista pre- 
pu§5amo bralcem. Z veseljem pa moremo izpovedati, da ima prvi 
letnik ;,Omladine" 5ez 500 K Cistega dobiCka. Za neodvisen list, 
osobito protinazadnjaSki slovenski dijaSki list, je to dejstvo novost. 
Denar bomo seveda uporabili plodonosno samo v idealne svrhe, 
najbolj za zalozbo primernih broSur. NevstraSeni 
smo, krepko voljo imamo in besedam slede dejanja! 
Stari naroCniki nas lahko cenijo in opraviCeno se nadejamo, da 
so isti postali na§i najboljSi prijatelji. Nje prosimo v prvi vrsti, 
da nam i v tekoCem letu ostanejo naroCniki, prosimo pa jih tudi, 
da nam ba§ oni pridobe novih prijateljev. List smo poslali tudi 
nekaterim drugim rodoljubom, od katerih menimo, da nas razumejo, 
ali bodo razumeli. Prosimo jih, da postanejo na§i podporniki s 
tem, da postanejo na§i naroCniki. Mlade, razvijajoCe se in po 
popolnosti hrepeneCe sile jih ne bodo varale. 

Konsorcij „Oniladine". 



Digitized by 



Google 






OHLADINA 

Glasilo narodno-radikalnega dijaStva. 



-^ ^ ■ -r^ - 



Leto II. 



Ljubljana, meseca vel. travna 1905. 



§tev. 2. 



^ 



D o o C 



Q) 



VSEBI NA: 



Gregor ierjav ; K I. shodu narodno- 
radikalnega dija§tva v Trstu. 

Ciril Premrl: Samoizobrazba di- 
jaStva. 

A. Sodnik: VeC statistike. 



^. A. Ribnikar: O potrebi narodnih 
knjiinic na Slovenskem. (Dalje.) 
F.: Vodnik za narodne knjiinice. 
Listek. 



(fe_ 



D o o C 



3 



Omladina izhaja enkrat na mesec ter stane za celo leto K 4*—; za dijake K 2-— ; 
posamezna Stevilka 40 vin. — Dopisi naj se blagovole poSiljati uredni§tvu najkasneje 
do 20. vsakega meseca v Ljubljano na Breg §t. 12. — Le frankovana pisma se spre- 
jemajo. — UpravniStvo je v tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani, Breg §t. 12. 



o o o 



Reklamacije so poStnine proste, 5e imajo na naslovni strani pristavek „reklamacija" 
^rr-^ — ^— T^^— ' .-_ . -^.-„ in ^e so odprte. =^^. —---^ :: — __ 

Zaradi rednega poSiljanja „Omladine" je natanko naznaniti naslov in bivaliSCe ter 
vselej vsako izpremembo bivaliS^a. 





Urednik Ciril. Premrl. — Oblastem odgovoren Mihael Roianec. 
Izdaja konsorcij „0mladine". — Tisk J. Blasnika naslednikov. 




X 




Goo^re 



Digitized by 



Drobiz. 

2.200 lir za papeza* O Veliki noCi je potovalo veC polskih, ogerskih 
in nad 40 slovenskih dijakov v Rim. Da bi bil privaten izlet, katerega hi ne 
vodili klerikaici, bolj na mestu ni dvoma. (Ce lahkc prihajajo v naSe kraje 
itlki in ruski dijaki v spremstvu naprednih profesorjev in lajikov, bi tudi 
pri nas bilo mozno prirediti na sliCni podlagi izlet v Rim! Op. ur.) NoCemo 
kritikovati onega, kar se je nudilo kot prenoiSisCe in hrana izletnikom za 
drag denar, nekaj pa hoCemo pribiti in to je dejstvo, da so slovenski 
dijaki §ele zadnje dni svojega bivanja v Rimu izvedeli, da 
so tudi oni pripomogli k papezevem daru 2200 lir in da se 
jim je odtrgalo v to svrho sorazmerno veliko svoto denarja. 
— Taki slovenski dijaki, kot so se udelezili letoSnjega potovanja v* Rim, bi 
pa5 lahko doma izvedeli, da je vsako od klerikalcev aranzirano romanje ie 
naCelno doloCeno zato, da se na eni strani dviga in utrjuje ugled poglavarja 
eerkvene politike ali klerikalizma, na drugi pa zato, da se na lep naCin 
izsesa iz Ijudstva zopet nekaj groSev v klerikalne namene. ZnaCilno je, da 
so tako posteno romanje zelo priporoCale nase solske oblasti. 

„Za resnico**. Bogoslovec Orehek, ki se ne zenira, da je urednik 
konfuzne knjige »Za resnico^, odgovarja na kritiko tovariSa Groslja prav 
surovo. Izjavljamo s Castno besedo, da je na strani 178, vrstaS ^Omladine« 
I. discussio mesto dissensio tiskovna napaka, ki jo je korektor prav lahko 
zakrivil, ker je smisel soroden. TovariS Qroselj je opozoril uredniStvo na 
njo prvi dan, ko je »Omladina* izSIa. Z Orehkom bo tovariS GroSelj itak 
obradunal, kakor mu gre. Lemenatarji pa naj le §e pisejo in izdajo mnogo 
takih knjig, ki so le znak njihove zaostalosti. Nam so to cenena in zazeljena 
agitaCna sredstva zoper — klerikalizem. 

Dodaten odgovor. V zadevi 10 K, ki so se lani mesto ^Druzbi sv.Cirila- 
in Metoda* darovale »Danici«, se je le-ta v skrbno zavitem »Poslanem« v 
>»Slovencu< slikala kot nedolzno zrtev sluCajev. Ako bi bila »Omladina« 
delala »Danici' kaj krivice, bi to gotovo takoj popravila, ono »Poslano« 
pa se mi zdi vecji skandal za »Danico« kot poprej pravzaprav malenkostna 
afera 10 K. V listih je 5itati, da je koncem sveCana g. Robida, faktotum v 
*Danicis poslal >Druzbi<^ 10 K. V istih dneh pa je izjavljala ^Danica*, da 
denarja sploh ni prejela! Ona veselica se je vrSila lani o velikih poCitnicah. 
Denar je zaSel v upravniStvo lista >Danice«, a tu se je brz opazila pomota 
in denar dirigiral na pravo »Danico«. V drugo se denar vendar ni izgubil, 
posebno ko se je o njem vsled znanih famoznih popravkov toliko govprilo. 
Stvari si driigace ni mozno razlagati kot da je "Danica<' denar po gospodu 
R. vriiila Druzbi* le, ker ji je »Omladina« stopila na prste. Oficijelni 
zagovor Danicnega odbora je s tern postavljen v cudovito lu5. — »Zora« 
je inieiiovala nekega uboznega tovarisa s Koroske goljiifa, ker ji je baje 



Digitized by 



Google 



ostal dolzan par groSev, ko ji je obrnil hrbet. Med nekdanjimi in sedanjimi 
danidarskimi kavalirji jih je gotovo mnogo, ki so ostali drustvom dolzni 
kako CitalniCnino. Ali so zato goljufi? Prezivel sem prav hude dijaSke 
boje, a da bi kdo politiCnega neprijatelja imenoval v listu goljufa, to si je 
prvi dovolil gospod Marinko. Ker je ta Clovek v svojem listu dalje izvajal, 
da *Sloveni]a« goljufe sCiti, je umevno, da sem se za stvar zavzel. Najprej 
sem V pismu ponudil Marinku kompromis, ker sem menil, da se je prenaglil. 
Ko pa je osabno vrgel pismo v ko§, sem mu moral dati javno priimek, ki 
se ga bo drial, dokler se ne pokori, namreC — obrekovalec! 

Urednik I. letnika. 

Poziv. 

Vse one tovariSe, ki imajo v razprodaji §e kaj narodnih kolkov, 
pozivljamo, da jih nemudoma vrnejo »druzbi sv. Cirila in Metoda« ako jih 
ne morejo razpeCati. Za razprodane kolke naj upoSljejo denar. 

Listnica urednistva. 

Vse svoje dislane gg, sotrudnike prosimo, da natn po§iljajo pravocasno 
svoje doneske. Obracamo se tudi do vseh dijaskih prijateljev nasega lista, 
da nas vedno informirajo o vseh razmerah na svojih zavodih. SrednjeSolska 
»Priloga« izide, kakor hitro se nabere dovolj pripravnih doneskov. 

Iz upravnistva- 

NaroCnikom! ^Omladina* ne izhaja vsacega prvega v mesecu, marvec 
V prvi polovici vsakega meseca. 

I. letnik „0mladine** se dobiva pri upravni§tvu ^ 4 K za dijake & 2 K. 
Posamezne gtevilke ^ 40 vin. — »Omladino« prodaja v Ljubljani knjigotrzec 
L. Schwentner, v Gorici pa knjigarna A. Gabrs^ekova. 



Digitized by 



Google _ 



Digitized by 



Google 





OHLADINA 

Glasilo narodno-railikaliiegia dtjastva. 

^:^>^^ 



Leto II. 



Ljubljana, meseca roznika 1905. 



Stev. 3. 



<9 



D o o C 



VSEBINA: 

Af. Jaklid: »ABC« naSega gibanja, ^ K. Skapin: O pomenu vzgoje in 

izobrazbe naroda. 



■q) 



t 



//.; VseuCili§ko vpraSanje v driav- 

nem zboru. 
B, VoSnjak: Narodni idealizem. 



Gilbert Potrato: Izrodki na naSem 

literarnem polju. 
Listek. 



D o o C 



3 



Omladina izhaja enkrat na mesec ter stane za celo leto K 4'—; za dijake K 2'—; 
posamezna Stevilka 40 vin, — Dopisi naj se blagovole poSiljati uredniStvu najkasneje 
do 20. vsakega meseca v Ljubljano na Breg §t. 12. — Le frankovana pisma se spre- 
jemajo. — UpravniStvo je v tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani, Breg §t. 12. 



o o o 



Reklamacije so po§tnine proste, Ce imajo na naslovni strani pristavek „reklamacija" 

— ==sr:=zzrT:=zz:=:i \n Ce SO odpfte. — 



Zaradi rednega po§iljanja „Omladine'' je natanko naznaniti naslov in bivali§5e ter 
vselej vsako izpremembo bivali§Ca. 





Urednik Ciril Premrl. — Oblastem odgovoren Mihael Roianec. 
Izdaja konsorcij „Omladine". — Tisk J. Blasnika naslednikov. 





Digitized by 



Google 



Drobiz. 

Slovemko sM^miSao druStvo nSlovenija" at Duntju li je na svojem 
prv^m rednem obCnem zboru dne 13. maja 1905 izvolilo za letni tei^aj sledeSi 
odbor: Predsednilf phil. Ludovik PIvko, podpredsednik phil Jo^ip Habfe, 
tajnik m^d. Ivan Keel, blagajnik phil. Fran Mravljak, knjiznffiar phrl. 
Janko Gregorin, arhivar iur. Vilko Pfeifer, gospodar phil. Vekoslav 
Furlan; namestnika iur. Janko Olip in phil. Ludovik Cimperman; 
preglednik phil. Joaip Breznik^ phil. Anton LovJc in Iur. Qregor 2erjav. 

Akad. tehn. dnistvo „Tab.or'' v Gradcu je na svojem obCnem zboru dne 
11. maja za letni teCaj 1905 izvolilo sledeii odbor: Predsednik phil. A. Kramer, 
podpredsednik phil. A. Jug, tajnik phil. J. Glonar, blagajnikiur.Fr. Lipoid, 
knjiznjCar phil. H. DolinSek, gospodar tehn. Fr. Spa zza pan; nanieitnika 
phil. V as. Mirk in tehnik A. Bojec; pregledniki phil. M. BeraniC> 
tehn. V. TurnSek, phil. Fr. RodQ§€k. 

DiJaSka popotovanja v po£ltnicah. >Omladina< je ze pisala svoj Cas o 
tem za dijaStvo prevaznem vpra§anju. Ker se ledaj ze blizajo velike poCitnice, 
stavimo pr^dlog, da se v v§eh na§ih akademiCnih druStvih in vj§jih razredih 
srednjih §ol sestavi natancni ^eznam dijaStva, prj katerem naj se nav^de 
kraj, kjer dijak v poCitnicah stanuje. Tako se lahko dijak-popotnik, 5e pride 
V dotiCni kraj obrne na svojega tovariSa, da mu isti razkaze znamenitosti 
svojega kraja. Kake vaznosti bl bili taki seznami, ki bi jih imela na razpolago 
n. pr. ferialna druStva, kjer bi jih lahko vsak imel na razpolago, bi mogli 
povedati samo tisti, ki so ze veliko potovali, pa so bili v popolnoma tujih 
krajih navezani sami nase. 

„Kam plove naSa mUdipa?!'* pod tem naslovom prinaSa »EdinQst* 
Clan^k o raymerah na goriSki realki, ki mora merodajnim faktorjem odpreti 
o5i, 5e le niso popolnoma slepi! GoriSka realka, torej zavod, ki je ustanovljen 
za dezelo, v kteri bivajo 1 e Slovene! in Italijani, je popolnoma nemSka. Kako 
sijajne pedago^ke uspehe dosega pouk v tujem je?iku, ka^e dejstvo, da je 
od 147 dijakov, ki so pred 7 leti stopili v prvi razred, sreCno dospel do 
7. gole le — jeden in §e ta je Nemec! Dixi! 

Jugoslovanski sestanek v Zag^rebu, Pred kratkim so se zbrali v Zagrebu 
hrvatski, srbski in bulgarski umetniki, knjizevniki in visokosolci. PriCakovalo 
se je zastopnike vseh Jugoslovanov, a Slovencev ni bilo. To se je na shodu 
od razlicnih govornikov tudi z obzalovanjem povdarjalo. Kakor se je pozneje 
izkazalo, jih ni bilo zato, ker niso bili povabljen'. Povabilo se je le slikarja 
gospoda Jakopica, a ta ni menda iz nesporazumljenja tega nikomur naznanil. 
Jugoslovanske vzajemnosti in nasega prijateljstva do ostalih juznih bratskih 
narodov to sicer ne bo kalilo, prifakujemo pa, da se bo drugiC postopalo 
z nekoliko veCjo pozornostjo. 

„Schulverein" in „Druzba sv. Cirila in Metoda''. Pretekli mesec je praznoval 
„Schiilverein" 251etnico svojega obstanka. Milijoue in milijone je ze nabralo 



Digitized by 



Google 



to dru&tvo V Sasu svojega obstoja in jih izdalo v svoje nasilne, germaniza* 
toriCne namene. Na]veS tega denarja pa je porabilo proti Slovanom, predvsem 
Cehom in Stovencem. Nemci po^najo vaSnost tega druStva in zato sode*^ 
iujejo pri njem vsi, brez razlike veroizpovedanja in politi£nih 
Strank. Petindvajsetletnice niso porablli samo za hrupne siavnosti, ampak 
80 pri ta] priliki nabrali tudi velike vsote za avoje druBtvo. Tudi miSlovencI 
praynujemo letos 201etnico naSe „Dru2be sv. Cir.ila in Metoda** 
Kako proalavimo ta dan, nam ni znano; najbolja proslava bo paS, da letos 
dru2bo -— primerno pozivu nje prvomestnika — Urn krepkeje denarho pod- 
piramo. Zavedamo se, da ]e baS naloga dijaStva, zanimati se in Siriti zanimanje 
za drulbo, kjer ]e to le mogoCe. Slovenako dijagtvo jc res v slabem gmotnem 
polo2aju in ne more darovati poaebnih denarnili sredstev. Pa5 pa lahko 
nabiramo za dru2bo, kjerkoli se pokaie za to pritika. Predvsem so poklicane 
V to naSe zenake koleginje» ki naj v svojih krogih vztrajno agitirajo za dru2bo. 
Skrbimo tudi za to, da se v druiinah rabijo potreb§2ine, lei se prodajajo v 
prid druibe sv. Clrila in Metoda. — Na JebaSinovo kavo, ki jo nekateri slovenski 
listi §e vedno priporoSajo z dostavkom »v prid druibi sv. Cirila in Metoda« 
seveda pri tern ne mislimo. — Tudi zanimanje za »narodni ko!ek« je treba 
bolj oziveti. Znan nam je dalje sluCaj, da sta nabrala pred par leti 7. in 
8. razred neke kranjske gimnazije 100 K za druSbo in to veSinoma le od 
blaga, ki se je prodajalo v druzbin6 korist. Kar je bilo mogoce enkrat, bo 
mogoCe tudi drugiC in tretji£. Proslavimo 201etnico pred V8em na ta naCin, 
ta prostava bo najlepSa! 

Razlaljeqa »Daqica« in slov^psko bratstvo. Na§ pra^ki dopjsnik- nam 
poroCa: Slovensko akademiCno druStvo *Ilirija« v Pragi je dobilo koncem 
prvega teCaja letoSnjega leta svoj program, ki smo ga objavil v l.SteviIki 
»0mladine«. Dosl^dno je odbpr dmStva odklonil »Danjci« naslavjjanje 
»bratskQ drultvo«, kar se je *Danici« v lepi obliki naznanilo in zadostno 
utemeljilo. Ako mi kdo reCe; »Prijatelj, naji pota so razliCna, oprosti, ne 
more§ biti moj brat«, bom jaz, ako se hoCem drzati svojih nazorov paC 
rekel: >Dobro, torej greva vsak po svoji poti, oziroma po isti tudi lahko, 
celo govoriva lahko, a brata si nisva po duhu*. A glejte^ razsrdilo se je 
slovensko katoHSko akademiCno druStvo *DanIca« in — risum tineatjs — 
Cutila se je razialjeno, sklicujoC se na staro pravico do tega naslova; takoj 
je to naznanila Ilirjanskemu odboru in pretila z ukrepanjem In postopanjem 
svojega obSnega zbora. (V Pragi se je vsled teh gro^enj vse strahu treslol 
Opomba uredniStva.) Seveda je to »Danica« v »Zori« nesla v javnost, da 
se potozi celemu krsCanskemu svetu, kako se ji kratijo pravice. Storila pa 
je to zelo brez potrebe in v svojo skodo (pa£ da je imela s £im napolniti 
»Zorine« platnice), Enako brez poniena je tozadevno »Slovencevo« vprasanje, 
(^e smo vsi Slovene! bratje? Seveda smo, saj pravijo, da smo celo vsi Slovani 
in baje — vsaj po danicarskem geslu — celo vsi Ijudje. Vsiljiva »Danica'K 
je hotela na vsak naCin sestro v Pragi, pa glej »tetka^' llirija je ni hotela 
pripoznati. Hinc illae lacrimae! Na Ceskem ne uspeva klerikalizein; tudi tistih 
par stebrov, ki je nanje zidala »Danica< ni stale vec. Postopanje -llirije- je 



Digitized by 



Google 



[i 



bilo po navedenih razlogih popolnoma opraviCeno, po programu pa edino 
pravo in tiaravnost zahtevanOi Bratski sta.dve druStvitakrat, kadar stojita 
popolnoma na istem staliSCu, z istimi idejami, z istimi cilji. Ko »Iliri]a« §e 
.ni bila »akadenii£no dru§tvo«, je paC lahko (bila je le shajali§£e Slovencev) 
titulirala vsa slovenska druStva z »bratskim«, Ce je bila tako predrzna; vselej 
in povsod si tega ne dovoljujejo. Ko pa je dobila precizen program, ne 
more tega delati niti sama, niti si ne more tega dovoljevati od drugih , ki 
bi se jim ravno hotelo. V zadnjih dveh letih je kveCjemu ?Danica* »Iliriji« 
naznanila svoj odbor, »llirija« »Danici« niti tega ne. Xjuba »Danica« ni 
Cutila, da je vsiljiva, dasi je sicer zelo obCutljiva. Naravnost predrzno 
hoCe postaviti na laz odborov odgovor, da »llirijo« tudi druga druStva ne 
.nazivljajo »bratsko«, zato je dobila »Danica« menda od llirjanskega obSnega 
zbora zadosten odgovor. Vsiljivi >Danici« bi svetovali nekoliko ve5 premiSlje- 
nosti; posebno kadar i§5e bratstva, manj obCutljivosti, da zopet ne bo kje 
razzaljena, in veC previdnosti, da ji zopet kje ne izpodleti. Posebno v Pragi 
je to nevarno. Tam ni upanja nafilialko, Slovenska posadka v Pragi se; je 
okrepila pod enotnim praporom, v jeseni se poveCa zopet, a to ni ve5 stara 
tetka *llirija«, §e manj sestra ♦Danice*, ampak novo moCno druStvo. 

• 

Listnica urednistva. 

Raznim dopisnikom: Kar je porabnega, priob£imo v prihodnjih 
§tevilkah. — G. M. J. v B. Prejel, hvala! Tudi prevod, ki si mi ga bmenil, 
rad sprejmem — G. A. R. v Sch. Prosim, da mi kmalu po§lje§ nadaljevanje! 
Pozdrav! — G. K. §. v G. 2al, da ne morem ustreCi Tvoji proSnji. »Omladina« 
principielno ne vzprejema tacih stvari in se ne peCa z dnevnimi dogodki, 
ki se ne ti^ejo dijaStva samega. Obrni se tedaj kam drugam! MogoCe v »N.« 
Zadnji Clanek prejel. Hvala! — 

„PriIoga" tudi s to Stevilko §e ni mogla iziti. Izide, Ce in kedar dobimo 
dovolj primernih prispevkov. Nezrelih poskusov pa, ki ne priCajo niti o 
talentu, ne moremo priobCevati. Toliko v pojasnilo na razna vpraSanja. 



Digitized by 



Google 






OHLADINA 

Glasilo narodno-radikalnega dijaStTa. 

— ^^^^^^ — 

Leto II. Ljubljana, meseca malega srpana 1905. §tev. 4. 



D o o C 



(9 ■ "q) 

VSEBINA: 

Slovenskiabiturijentiinakademiki! ^^ K. Skapin: Vzgoja za bodoCe go- 

spodarsko iivljenje. 



(^ 



G. Ratzenhofer: Pomen in cilji 

socijologije. 
F. //..'Statistika slovenskega visoko- 

Solskega dija§tva. 



A. Sodnik: O na§i turistiki. 
Listek. 



:d o ojz 



3 



Omladina izhaja enkrat na mesec ter stane za celo leto K 4-—; za dijake K 2-—; 
posamezna Stevilka 40 vin. — Dopisi naj se blagovole poSiljati uredniStvu najkasneje 
do 20. vsakega meseca v Ljubljano na Breg §t. 12. — Le frankovana pisma se spre- 
jemajo. — Upravni§tvo je v tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani, Breg st. 12. 

o o o 

Reklamacije so postnine proste, te imajo na naslovni strani pristavek „reklamacija" 



in te so odprte. 



Zaradi rednega poSiljanja „Omladine" je natanko naznaniti naslov in bivaliSCe ter 
vselej vsako izpremembo bjvali§^a. 





Urednik Ciril Premrl. — Oblastem odgovoren Mihael Roianec. 
Izdaja konsorcij „Omladine". — Tisk J. Blasnika naslednikov. 





D i y i l i iLU U^ VjOOjjL^ 



Drobiz. 

TqvariSe aUttirijeqte . in akademike pozivljamo, da pristopijo v £im 
vejjem §tevilu ^Prosveti*. Vstopnina znaSa 2 K, letna Cl^narina tudi 2 K. 
Lokal druStva je v Ljubljani v Narodnem domu (L n^dstropje, desno). 

.,Slovenlja" je napravila v letnem teCaju nekaj dobro uspelih Izletov 
V dunajsko okolico in ekskurzij v razne tovarne. Drustven pevski zbor pa 
sodeloval pri raznih prireditvah dunajskih Slovanov, tako pri sokolski slav- 
nosti V binkoStih, pri vrtni veselici Sokola iz IX. okraja itd. 

Za Presernov spomenik so nabrali dijaki II. drzavne gimnazije v 
Ljubljani nad 200 kron. Kakor sliSimo, se nabirajo zbirke tudi na nekaterih 
drugih u5nih zavodih. To je hvalevreden fln, ki zasluzi sploSno priznanje. 
Nadejati se je, da se tudi PreSemove slavnosti, ki se bo vrSila 16. julija, 
udelezi dijaStvo v velikem Stevilu. 

Akademii^no druStvo pros! §kofa, le smejo njesovi ilanj (itati „Ljubljanski 
Zvon". Vslovenskem katoliskem akademiCnem druStvu »Danici« se je zahotelo 
nekaterim Clanom »Ljub. Zvona<^. Zahtevali so zato na obCnem zboru, da 
naj se naro5i dru§tvo na omenjeni list Zgodilo pa se je pred par leti, da 
je Ijubljanski §kof to revijo prepovedal. Kaj torej storiti? No, *Danico« to 
ni spravilo y zadrego. Poslala je pro§njo na Skofa, naj ji milostno dovoli, 
imeti v dru§tvu »Ljub. Zvon*. Skof je sicer povoljno odgovoril na to proSnjo, 
po§lal pa obenem navodilo, kako naj citajo akademiki v >*Danici« »Zvon«, 
da se ne bodo pohujSali. Sapienti sat! 

Skofovi zavodi v St. Vidu, za latere se beraCi ze par let, se otvorijo v 
jeseni. Skof naznanja to otvoritev v zadnjem »§kofijskem listu- in »Slovencu«. 
Razglas je provzroCil precej preseneCenja, zlasti pri onih, ki so mislili, da 
bodo njihovi sinovi zastonj, ali pa za prav malo ceno lahko §tudirali. Par 
let so beraiSili za te zavode med naSim ne ba§ premoznim Ijudstvom, sedaj 
pa se naznanja, da se bo moralo plaCevati po 400 kron na leto za vsakega 
dijaka. Da te svote ne zmore plafevati noben kmetski oce za svojega sina, 
je jasno, da pa tudi meSCani ne bodo posiljali svojih sinov v te zavode, je 
tudi skoro gotovo, ker jih hrana in stanovanje niti v Ljubljani ne staneta 
40 K mese5no. Upostevati nioramo poleg tega se to, da se v slicnih zavodih 
poleg mesecne pla5e zaracunava se vsaka druga najmanjsa stvar posebej 
in ne bas prepoceni. Ko se je zacelo nabirati za zavode, so vedno govorili, 
da bodo revnejse ucence sprejemali zastonj. Danes pa naznanja skof, da 
jih bo '>le prav male* niogoce vzeti v zavod zastonj, ali pa za znizano 
placo, ker ni denarja. V jeseni se torej otvori zavod s prvim razredom in 
sicer le desko semenisce, kamor bodo sprejemali decke, ki so se odloCili 
za duhovski stan. — Veliko dijakov se se po dokoncani maturi ne more 
odlociti, kateri stan hi si izvolili. Tu pa slisimo naenkrat, da se mora deset- 
leten decek odlociti za stan, ki ga popohioina nic ne more poznati. Tu 



Digitized by 



Google 



bodo odlo^evale samo pobozne stare tete in zupniki, de£ek pa bo moral 
sluSati. Ce bo pozneje s tem stano|n zadovdijen ati iie, zato se ga ne bo 
vpraSalo. Vgako prosto voljo mu bodo itak odvzeli in zatrli. KakSna bo 
5ploh vzgoja V teim zavodu, o tem spregovorimo 5e pozneje enkrat, danes 
naj le §e konStatiramo, da je hotel otvoriti §kof celo spodnjo gimnazijo 
naerikrat, kar pa so mu resno odsvetovali »priznani Solniki* in da to tudi 
ni V smislu-fridentinskegacerl^yenega .jbora, ki se je vr§il v 16. stoletju. 
Zdi se nam, da tu ni bdloCeval lotiko kohcil, kakor drugi oziri; denarja ni. 
Radovedni smo, kako stali§5e bo zavzela nasproti zavodu na§a inteligenca. 
Menda vendar ne bodo tako dosledni, da bi po§iljali svoje sinove v Skofovo 
poneumnjevalnico, kakor poSiljajo sedaj svoje hCerke v — samostanske Sole. 
Kdo ve? B. 

Detektivi. Stara navada je, da imajo srednjeSolski kateheti v viSjih 
razredih med dijaStvom svoje Ijubljence — tovariSi jim pravijo »§piceljni« 
— , ki jim morajo prinesti vse pod nos, kar izvedo o svojih sou5encih. Nikjer 
pa ni ta navada tako razSirjena kakor na neki Ijubljanski gimnaziji. Tu 
kraljuje nek gore£ g. katehet, ki mu je duSni blagor >nade in upa« slovenskega 
naroda posebno pri srcu. Vsled tega gleda, da ne pride dijakom v roke 
niCesar, kar je po njegovem mnenju dijakom nevarnega. Zato ima tudi 
posebno »piko« na one, o katerih zve, da so naroCeni na na§ list. Gorje 
jim! PriSlo je res tako daleC, da se na tej gimnaziji iz»strahu pred gosp. 
katehetom in njegovimi »§piceljni« le malokdo upa naroCiti na >Omladino«. 
Ne omenjali bi tega, ker nagega lista g. katehet ne bo uni£il. tem je lahko 
iisto trdno prepriCan. Pribijemo pa to le, da bo svet videl, kako tolerantni 
so gg. kateheti in drugi naSi nasprotniki. Dijake potolaJimo, da naj se le 
brez strahu naroce. Ce g. katehet in njegovi Ijubljenci ne bodo dali miru, 
posvetili bomo mi malo v njihov tabor. Vrabci na strehi »Rokodelskega 
doma« in po »Vodmatu« Civkajo o marsiCem. Zato pa le mirni gospodje! 

Na novomeski gimnaziji mu^i §e sedaj prof. Pettauer sebe in dijake s 
pouCevanjem zgodovine. SlovenSCine ne zna, pa naj poduCuje v slovenskem 
jeziku. Da je s tem preskrbljeno dijakom k veCjemu za smeh, se razume. 
A kakSni naj bodo uCni uspehi! V onih razredih, kjer podutuje g. suplent 
Sarabon, je zdaj bolje. Tudi v ostalem niso nine moCi, razun par izjem, 
najboljSe. Zato se ne smemo Cuditi, Ce novomeSki abiturijenti leto za letom 
po ve(!ini niso za drugam, nego za — semenisCe. 

Nemskonacijonaini Peerz ne deluje samo v Soli, ampak tudi zunaj Sole, 
posebno odkar je nadzornik, V svojem Solskem okraju ima izpraznjeriih 
nekaj u5iteljskih niest. Teh pa ne bo podelil slovenskim ufiteljem, ampak 
misli poklicati tirolskenemSke uiJiteljenaKranjsko. Toje moz 
sam razodel svojim ucencem na Ijubljanskem ucitdjiscu. Tako hoce ta 
nacijonalec zasmehovati naso narodnost in izpodrivati slovensko uciteljstvo. 
Sveta dolznost dezelnega solskega sveta bi bila, ustaviti se takemu posto- 
panju, a bojimo se, da bo temu ugodil in §e opraviceval ta korak, ces da 
manjka slovenskih uCiteljev. A temu je dezelni Solski svet sam kriv, ker 
posilja ucitelje, ko so §e v najlepsi dobi, v pokoj. Vemo tudi, s kako hladno- 



Digitized by 



Google 



krvnostjo preskrbujejo nekateri §oIski nadzorniki uCiteljem modre pole m 
jih pehajo tako v §e ve£jo bedo. Katehet g. KrziC lahko zastavi svoj upliv 
pri dezelnem Solskem svetu kot njegov ud, da se talci nedostatki odstranijo* 
'Toda zdi se nam, da bo on uCiteljstvu tako malo koristil, kakor njegove 
— motne sipe. M. 



Digitized by 



Google 






OHLADINA 

Glasilo narodno-radikalnega dijaStva. 



-s ^^if^ 



Leto 11. Ljubljana, meseca veiikega srpana 1905. §tev. 5. 



^ 



D o o C 



"q) 



VSEBINA: 



(k 



Narodno-radikalnemu dijaStvu. 
Dr. Ljudevit Pivko: Abiturijentom 

in mladim filozofom. 
G. Raizenhofer: Pomen in cilji 

socijologije. (Konec.) 



V. M. Zalar: Dvajset let narodnega 

dela. 
A. Ribnikar: O potrebi narodnih 

knjiinic na Slovenskem. (Konec.) 
Ustek. 



D o o C 



3 



Omladina izhaja enkrat na mesec ter stane za celo leto K 4*—; za dijake K 2-—; 
posamezna Steviika 40 vin. — Dopisi naj se blagovole poSiljati uredniStvu najkasneje 
do 20. vsakega meseca v Ljubljano na Breg §t. 12. — Le frankovana pisma se spre- 
jemajo. — UpravniStvo je v tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani, Breg §t. 12, 



o o o 



Reklamacije so po§tnine proste, te imajo na naslovni strani pristavek „reklamacija" 
:r- — ._^^ --: -=^ in ^e SO odpftc. — -- 

Zaradi rednega poSiljanja „Omladine" je natanko naznaniti naslov in bivaliS^e ter 
vselej vsako izpremembo bivali§ca. 





Urednik Ciril Premrl. — Oblastem odgovoren Mihael Ro2anec. 
Izdaja konsorcij „Omladine". — Tisk J. Blasnika naslednikov. 





Digitized by 



Google 



Drobiz. 

PoloviSna voziija v Tsst Ravnateljstvo juzne zeleznice je odbilo proSnjo 
za poloviCno voznjo. Dovolilo pa je, da si lahko vsakdo vzame certifikat 
z Dunaja do Trsta. Menimo, da se je ze veCina preskrbela z njimi. Kdor 
pa se nima dovoljenja za poloviCno voznjo, naj nemudoma prosi zan] na 
obratno nadzorstvo juzne zeleznice v Trst ProSnjo treba dati potrditi 
zupanstvu, da prosilec nima dovolj sredstev. 

„Za slogo". Klerikalno dijagtvo se je zaCelo na papirju zadnji cas 
nenavadno ogrevati za slogo. Storilo je pa to le, da zakrije, kako je v istem 
trenotku zadalo slogi prav mo£ne udarce. Ako hoCemo Ijudje razliCnih frakcij 
delati za skupen smoter skupno, je eden glavnih pogojev, da drug drugemu 
vsaj osebno zaupamo. Kontrahenti pri takih pogodbah morajo biti poSteni 
in lojalni Ijudje. V zadnji »Omladini« smo poroCali, da je shod zaupnikov 
dunajskega dijastva, ki se je vrsil po znanih izjavah Gautschevih in Hartlovih, 
sklenil soglasno, da iz razlogov, ki se jim je tehtnost soglasno priznala, 
ne priredimo te pofitnice vseslovenskega dijaSkega shoda za slovensko vse- 
uCilisce v Ljubljani. Komaj preteCe dober teden, ze izidejo v klerikalnih 
-listih clanki — pisani od istcga cloveka, ki je v seji pritrjeval sklepu — 
ki oCitajo drugim stfujam, da se protivijo shodu, mej tern ko je klerikalno 
dijaStvo edino, ki se §e kaj zavzema za slov. vseucilisce! AH je to poSteno? 
Tako klerikalci spodkopujejo tisto malo sloge, ki smo jo drugi s trudom 
priborili. Drug slufaj je ustanovitev »Slovenske dijaSke zveze*. Ra^unajo, 
da se na naslov kdo vjame, sami pa ze kriCe, da se v njihovi izlozbi 
prodaja tudi vseslovenstvo. Klerikalci so s tem kruto gresili proti slogi. 
Mi bomo, kakor smo to od nekdaj delali, vedno priporoCali slogo, nismo 
tega delali brez uspeha, a odslej priporocamo somiSljenikom, da se s klerikalci 
dogovarjajo le pri priCah (ce ne, vse zataje) in z vsemi kavtelami, ki jih 
clovek upotrebuje proti zahrbtnim Ijudem. 

„TrigIavu" & „Zarji". Pri seji skupnega odbora slovenskih akademikov 
V Gradcu je zastopnik »Taborja« obrazlozil, kaj dovaja »Tabor«, da priredi 
Ciril in Metodovo slavnost 4. julija. Kakor prica zapisnik dotiCne seje, so 
ga zastopniki »Zarje« in >Triglava« tudi umeli, predsednik »Triglava« je 
obljubil — vabili smo na slavnost vsa graska slovanska druStva — da hoce 
delovati na to, da se Triglavani udeleze tega vecera in »Zarja<' je istotako 
izrazila svojo ^dobro voIjo<. Toda predsednik « obraca — zakulisni spletkarji 
pa obrnejo. Malo dni pred slavnostjo smo prejeli dva sli£na dopisa: »Triglav« 
pise, da je akademi5na podruznica »druzbe sv. Cirila in Metoda« toriSCe 
skupnega delovanja, ta pa da ni za priliko godu sv. bratov niCesar 
priredi la, ker je bil obicaj, da je vsako leto -Triglav* ob tej priliki 
priredi! za podruznico slavnostni vefer. Iz te Cudne argumentacije ni 
razvidno, zakaj je zagreSil »Tabor« tolik zloCin, ko je priredil slavnost, ne 
da bi letos »Triglav« ali podruznica nanjo kaj mislila. Triglavov dopis nam 



Digitized by 



Google 



sili vpraSanje, zakaj »Triglav« ni poskusil s priredbo, kamor bi seveda imel, fe 
je bil res poverjen od podruznice, vabiti vsa druStva. Cakali smo; ko smo 
videli, da ne bo nobene slavnosti, smo §ele razposlali vabila. In »Zarja*: 
komaj so izvedeli, da je odpovedal »Triglav«, so se tudi oni spomnili, da 
se jim zdi, da je Taborjeva priredba, odkar obstaja skupni odbor slovenskih 
akademikov, poseganje v skupne stvari! Po tej logiki bi >^Tabor« sploh nikdar 
ne smef delati za »Druzbo*, tudi niCesar prirediti, dokler obstaja podruznica, 
ki je pod vodstvom ^Trigiav-Zarja* prespala priliko. Samo zavist zaradi 
naSih uspehov je menda vzrok, da skusata »Triglav« in *Zarja« s takimi 
gnilimi izgovori opraviCiti svojo nedoslednost. Taborjani. 

Et haec olim meminisse iuvabit Klerikalna dijaska druStva vseh 
narodnosti imajo v svojem naslovu od nekdaj tudi besedo »katoli§ki«. 
Ceravno pravzaprav pomena »katoIi§ki« in »klerikalni« nista identiCna, so si 
vendar klerikalci katoliSko ime nekako priposestovali. NihCe ni zameril, Ce 
so se starejSi DaniCarji z nekako strastjo borili za upraviCenost te titulature 
in jo izgovarjali paC s svojega stali§5a vedno z nekakim ponosom. Komaj 
par teCajev je tega, kar se je rotil med ploskom somiSijenikov predsednik 
»Danice«, da bodo prej morala vsa druga dijaska drustva 
vsprejeti atribut »katoli§ki*, kot ga oni opiiste, itd. Prisla je nova 
era: Klerikalni dijaki so si osnovali druStvo, v katerem so prviC zavrgli 
staro naCelo. Ne moremo si tega drugaCe razlagati, kot da je nastopila v 
njihovem taboru dekadenca in pomnozila nedoslednost. Boje se 
s pravim svojim starim imenom na dan, menda mislijo, da nima veC dovolj 
kredita. Naj bo v katerem paragrafu pravil to ali ono: klerikalni dijaki so 
prviC zatajili svoje »katoli§tvo« napram najSirSi javnosti! v. 

„Pozrtvovalni idealist!''. Avtoslavospev v spominski knjigi »Danice« 
nam ganljivo slika pozrtvovalnega in mnogo sebe zatajujoCega (!!) DaniCarja 
— ki po kratkem boju s samim seboj prihiti v »Danico<^! Kako tezavne so 
bile zrtve za ustanovitev »Danice«! To drastiCno pokazuje spretni historik 
Cepuder v raCunskih zakljuCkih 20 tecajev »Danice*: Ti namreii kazejo, da 
je nad 80 ^o dohodkov te organizacije idealistov darovanih od kleri- 
kalne stranke, celih 14'»/o pa so morali utrpeti 5lani sami. Pri »Sloveniji« 
je razmerje ravno obratno, gotovo iz gole sebiCnosti. In £e se pomislimo, 
da so to le izkazani dohodki drustva DaniCarjev, potem gre le 
iJestitati na ta nafln vzdrzevani »Danici«, da si da od SrebrniCa bobnati 
hvalo puncto pozrtvovalnost in nesebiCnost! v. 

OrfeJ „Danice''. Na starem strelisiiu v Ljubljani so zborovali »DaniCarji« 
Pri znanem Janezu Kreku so si narocili slavnostni govor. In ta moz je glasom 
»Spomenice Danice* izustil poleg stoterih drugih >>mastnih« tudi to-Ie: 
»Izlozba ji je neprestano odprta (namreC »Danici!«): polna zarkov vedno 
sveze mladosti, ozalj§ana s §opki zlatih roz, s kupo rane sapice pomladne, 
milo hladilne kakor upanje, mehke kakor Ijubezen. Trofeje so ji svetloba in 
zivljenje« itd. Da se upajo tako •zveplo* §e v ve£en spomin tiskati! 

Tudi dokaz! Desetletja se trudijo slovenski politiki, da najdejo sredstev, 
kako bi reSili slovenski narod. Eni zahtevajo gospodarskega, drugi kulturnega 



Digitized by 



Google 



dela. Dr. SrebrniS — dozdaj neznane slave, — je razjasnil v »Spominski 
knjigi Danice^, kaj misli katolisko dijastvo o tern perecem vprasanju, Cujte, 
kaj pise na strani 26 v tej knjigi: 

»Utopija bi bilo sicer pricakovanje, da bi igralo kedaj slovensko Ijudstvo 
vloge, ki so jih v zgodovini imeli njegovi sosedje Lahi in Nemci. Vendar 
lahko zrejo vsi oni, ki se zrtvujejo in delajo, da bi narod ostal veren in se 
moralno vedno bolj izpopolnjeval, z absolutno gotovostjo (!) v bodoCnost, 
da bode imel §e svojo vlogo, in ne ravno zadnje. Kajti bogokletstvo bi bilo 
misliti, da niso resniCne besede, ki jih jei izgovorila vecna Resnica: ^Iscite 
najprej bozjega kraljestva, in vse drugo vam bo privrzeno*. (Op. To 
je tipiCen sluCaj katoliSke znanosti. Cujmo, kaj sledi iz te resnice, ki je 
asekurirana z groznjo bogokletstva!) — Torej narod, ki ima kot narod le 
tukaj na zemlji svojo eksistenco, bode svojo narodnost ohranil, 
(Op. Cujte socijologi, politiki, zgodovinarji!) bode dosegel i vse ono, kar 
podaja dobrega in lepega gospodarska, pravno socijalna in idealna kultura, 
vse to dobi — toda le, ako postane veren in si bode pred vsem prizadeval 
ziveti V duhu onih naukov, kf jih je Bog izroCil svoji cerkvi«. 

Ako si zagotove vsi Slovenci sedez v nebesih, pa je zagotovljen obstanek 
in napredek Slovenstva. Vsi nekatoliSki narodi so ze izgubljeni: Prusi, Rusi, 
Anglezi — va§ trud je zaman! KatoliSka znanost vam z neovrzno logiko 
dokazuje, da propadete. Ce ne verjamete, ste bogokletniki ! v. 

Odkritost. Ferijalno druStvo za DaniCarje in lemenatarje , takozvana 
»Slovenska dijaska Zveza« je sicer po svojem imenu preraCunjena na 
falzificiranje javnega mnenja in slepljenje srednjesolcev, a njen diCni pred- 
sednik je povedal nekaj odkritega : Mnogo da je popotoval po zemljah 
slovenskih, in videl je, kako straSno neizobrazeno je slovensko Ijudstvo. 
Zato pa da ni sposobno za drugo kot za krsCansko etiko! Prav lep poklon 
je napravil vodja klerikalnih dijakov nasemu Ijudstvu, posebno pa kr§5anski 
etiki, ki jo je s tern dobro ocenil. Ce bi se sedaj zvijal in tajil, da ni tako 
hudo mislil — Ce sploh razume kako znacilno izjavo je podal — bomo 
nadaljevali s cvetkami iz njegovih govorov. v. 

KatoliSka znanost. Ni dovolj, da je Lueger zahteval, da znanstveniki 
konstruirajo slamo, slov. uCenjak dr. Lampe zahteva §e veC. Njega dokazovanje 
proti descendenCnemu nauku je tako originalno, da zasluzi, da ga resimo 
pozabljenja. V »Cvetju s poija modroslovskega* beremo »dokaz«: »ZIasti 
pa vprasamo , zakaj ne znajo in ne morejo dandanes veC premeniti n. pr. 
vrsto ovac v govedo ali srno v jelena*. v. 

Narocnikom I 

Danasnji steviiki smo prilozili Cekovne poloznice, velecenjene naroSnice 
in naro£nike pa prosimo, da nam posljejo letosnjo naroCnino, ki znaSa za 
celo leto 4 K, oziroma za dijake 2 K. — Ako bi komu, ki je ze naroSnino 
plaCal, pomotoma pridejali poloznico, naj nam blagovoli oprostiti. 



Digitized by 



Google 



r 






OMLADINA 

Glasilo narodno-radikalnega iUa^tva. 



-s;^^^^- 



Leto li. 



Ljubljana, meseca kimovca 1905. 



§tev. 6. 



(9" 



D o o C 



1) 



VS EBINA: 



C.Premrl: Pred triaSkim shodom. 

C. Premrl: Slovenske srednje Sole. 

F. v.: Statistika srednjeSolskih pro- 

fesorjev na slovenskem ozemlju. 



C.Premrl: O potrebi organiziranega 

izobraievalnega dela. 
L^stek. 



^ 



D o o C 



3 



Omladina izhaja enkrat na mesec ter stane za celo leto K 4*—; za dijake K 2—; 
posamezna Stevilka 40 vin. — Dopis! naj se blagovole poSiljati uredniStvu najkasneje 
do 20. vsakega meseca v Ljubljano na Breg §t. 12. — Le frankovana pisma se spre- 
jemajo. — UpravniStvo je v tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani, Breg §t. 12. 



o o o 



Reklamacije so poStnine proSte, 5e imajo na naslovni strani pristavek ^reklamacija" 
z — - - _- _ in Ce so odprte. -— =:^; r - ^ -^=-.-r=: 

Zaradi rednega poSiljanja „Om!adine" je natanko naznaniti naslov in bivaliS^e ter 
yselej vsako izpremembo bivaliS^a. 





Urednik Ciril Premrl. — Oblastem odgovoren Mihael Ro2anec. 
Izdaja konsorcij „Om!adine". — Tisk J. Blasnika naslednikov. 





Digitized by 



Google 



Drobiz. 

K odhodu na narodno-radikalni dijaski shod v Trst: Slovenski dijaki 
potujejo skupno $ C^imi teMniki Am 5. septembr* zjutraj $ iK>$taim 
vlakom ob 4*55 llutratj iz L)ubljane (tz Maribora ob 1 1*34» h Cel)a ob 1*50, 
iz Zida^Bega nnosta ol> 2*36 po not\% K4ai se p^)|e z brzoyiakom (odhod iz 
Maribora ob 2*47, iz C^lja ob 4" 14, Iz Zidanoga mosta ob 448 po noCi, iz 
Ljubljane ob 5*59 z}utraj) pride v Postojno ob T28 zjutraj. — Zajutrek. — 
Ogledovanje postojinske jame (Znizana vstopnina). — Opoldan skupen obed 
a 72 vin. — Odhod v Trst s poStoim vlakom ob 3^ popoUlan, — Kdor ne 
reftektuje na Postojno, se naj pripelje s tern po§tnim vlakom naravnost v 
Trst (odhod iz Maribora ob 8i5, iz Celja ob lOiS, iz Zidanega mosta ob 
11-08 dopoldan, iz Ljubljane ob 12'58 popoldan). Po prihodu v Trst takoj 
v »Narodni dom<<, kjer se porazdele brezplaCna stanovanja. — V hotelu 
» Balkan* skupen obed h 52 vin. in veCerja a 60 vin. — Prijave za stanovanje 
in hrano nemudoma na »Prosveto« v Ljubljani! 

Skupno delo in klerikalno dijaStvo. Na zadnjem shodu so sprejeli 
katoli§ki dijaki slede5o resolucijo: *Slovensko katoli§ko narodno dijaStvo 
stoji na staliSCu, da mora slovensko dijaStvo v skupnih narodnih in stanovskih 
vpraSanjih skupno nastopati.« Tudi mi smo stall in stojimo na tern stali§6u. 
Opozarjamo pa katoiiSke akademike, naj pogledajo v spominsko knjigo »Po 
desetih letih« in naj preberejo na strani 28 naslednje vrstice : »Neizprosen 
boj torej se dalje!... Brez zveze z ostalim delom slovenskega * dijaStva, 
ki Boga sovrazi in zameta ter hoce na§e Ijudstvo dovesti v propast; da 
idealno-ponosno i preko tega dijaStva ter v neizprosnem boju z 
n j i m bo slovensko katoliSko dija§tvo v zaupanju na svojo mogoCno Idejo- 
vodnico dosegalo in vresniCevalo svoje velike nacrte in ideale.- — Ce ste 
enkrat tako zelo bojeviti, zakaj pa drugiC sklepate resolucije, moledujete in 
prosjaCite, naj gremo na skupno delo. Ce je va§a mo£ tako velika, zakaj 
odklanjate v drug! resoluciji odgovornost od sebe in delate odgovorne druge, 
»one, ki imajo numeriCno veCino in radi tega vodstvo v rokah«, ker se ni 
dozdaj ni^esar naredilo med dijaStvom za slovensko vseucilisCe. Odkod 
vendar ta poniznost, odkod naenkrat ta cut lastne nemoCi in odvisnosti od 
drugih! Sicer ste dobro vedeli, da bi ne bilo s takim dijaskim shodom 
nicesar dosezenega, a vi Ijubite hrup in udarjate radi na veliki boben 
narodnosti, da bi zakrili mednarodnost, ki sili na vseh koncih in krajih na 
dan izza vaSega klerikalizma. Mi hoCemo delati za vseuCili§Ce drugaCe, ne 
pa s praznimi resolucijami! Sicer je pa va§a navduSenost za slovensko vse- 
ucilisCe jako sumljiva, dokler se dejansko in odkrito ne loCite od onih Ijudi, 
ki jim je celo Ijudska Sola trn v peti. Ce hoCete res delati za vseu5ili§5e, 
uplivajte na svoje drzavne poslance, naj bodo ti v drzavnem zboru mozje, 
naj se ti spomnijo besed, ki so jih dali. Delajte za vseuJSiliSCe pri sebi in 
na sebi, ne rujte in ne vzbujajte pri Ijudeh nezaupanja do vede, pristajte na 



Digitized by 



Google 



TiaCelo, ki je vodilno pri znanstvenem v^euCHiskem delov^nju, priznajte vedi 
in znanstvu svobodo! Kajti povemo vam, mi hocemo vsi^cilisce in ne kakih 
ikofovih zavodov v veijem Stilu. Dokler se sami kprenito oe izpreobrnete, 
dotlej bo vaSa n^vdulenost zelo sumliiva in bodo prepozorna tudi enaka 
»ob^alovaaj^s kakor ^te ga izrekli v 4 resoluciji. Na^ shod ste hoteli pre- 
pre^iti ali vsaj oteziti. Pri sestanku zaupnikov ste se dali sicer preprii^ati, 
da bi vs^slovenski dija^ci shod v leto5nj,ih poCitnicah ne mogel uspeti^ 
takrat ste tudi vi to pripoznali in gla^ovali, da se prelozi, zda} pa hinavsko 
obraCate o£j in pravite: radikalci so ga prepreiJilL - Tudi va§e »za£udeni««, 
da ni narodno-radikaino in svobodoraiselno dijaStvo niCesar storilo, da nastopi 
slovensko dijaStvo korporativno ob priliki odkritja Presernovega spomenika, 
je priSlo prepozno. Davno je ie presfcrbljeno, da nastopijo naSa drustva 
korporativno. Toda, gospodje krSfanski akademiki, ali ste misllli, da raoramo 
za vas mi skrbeti. Saj niste menda otroci, da bi se nas morali drzati, kakor 
otrok materinega krila. Kako naj pridemo mi do tega, da bi vabili na ta 
dan V svojo sredo vas, naslednike in somi§l]enike Pre§ernovih sramotilcev 
in preganjalcev ? Kamniti spomenik ho5ete fastiti, 2ivega PreSerna ste 
kamenjali ! Danes si ne upate veC sramotiti PreSerna, sramotite in nasprotujete 
onim, ki delajo v njegovem duhu. V5eraj ste kriCali: Krizaj ga!, zdaj pa se 
ho5ete pridruziti onim, ki mu klicejo: Hosana! — Vidite, gospodje katoliSki 
akademiki, tako je! Ne igrajte dvoje ulog, eno, kadar ste med sebo], drugo 
v javnosti. Ne izrekajte svojega •obzalovanja* in nikarse ne »5udite«, dokler 
se korenito ne izpremenite! Ne prisegajte na slovensko zastavo, dokler vam 
ukazuje Rim, ne pridruzujte se 5astilcem PreSernovim, dokler stojite v Jiv- 
Ijenju na strani onih, ki so ga Crtili in skuSali ugonobiti! Dvema gospodoma 
ni mogoCe sluziti. Kedar bodete malo bolj ponizni, malo boljSi Slovenci in 
malo bolj Presernovega duha, takrat bo skupno delo lahko! PrefnrL 

Klerikalni shod. Zadnje dni avgusta je imelo »kr§5.< mislece dijaStvo 
shod V Ljubljani, obenem se je vrsil tudi obCni zbor »Lazizveze«. > Slovenec« 
poro5a, da je bilo navzoCih »veliko stevilo oseb«. Koliko da je bilo med tem 
»velikim« Stevilom dijakov, tega ne pove. Ker je ^kr§C«. misleCe dijagtvo le 
privesek klerikalne stranke, zato se je ta potrudila, da dostojno sprejme 
svojo »avantgardO' . Od §kofa JegliCa pa doli do GostinCarja je bilo vse 
komandirano na shod. VeCina si je shod sicer odpustila in privo§£ila le 
— komerz. Posebne nesreCe se ni zgodilo. Dr. Krek je zagreSil zelo poetiCen 
govor. §kof JegliC je povedal veliko resnico, ko je rekel, da delajo katoliSki 
dijaki po geslu: Z Bogom »za narod«! Klerikalci so rekli narodu ze davno 
»z bogom« in danes jim ni za narod, ampak zase in za Rim. Phil. Robida 
je napival, kakor vselej, neznemu spolu. 

V boj proti alkoholu. Med najslabSimi navadami, ki uplivajo pogubno 
na razvoj naSega naroda in ovirajo nravni in gmotni napredek, je prevelika 
udanost do pijaCe. Koliko alkoholizem skoduje, tega ni mogo5e preceniti. 
To bo najhujSa rak-rana na nasem narodnem telesu. Njegove posledice so 
tembolj pogubonosne, ker uplivajo pogubonosno ne le na posameznika, 
.ampak potom posameznika i na celo skupino. Povsod drugod, kjer so 



Digitized by 



Google 



zapazili to nevaMost, so se ji postavili v bran. ZaCelo se je veliko proti- 
alkoholiCno giban}e, ustanavljali v ta namen casopisi in drustva, opominjala 
se je na to socialno bolezen z besedo in s peresom. Velikih zaslug si je 
pridobilo v tem gibanju zlasti prostozidarstvo. V zadnjem Casu §ele se je 
zaCelo to gibanje tudi na Slovenskein. Dobili smo tudi ze list, ki je posveCen 
protialkoholifnemu gibanju na Slovenskem. To je »Pis£alka za abstinente, 
pivce in pij[ance«. List izhaja meseCno enkrat in bo, kolikor se da razvideti 
iz prve stevilke, dober. PrinaSa tudi leposlovna dela. UredniStvo in uprav- 
ni§tvo mu je na Jagnje^aiti, poSta RadeCe pri Zidanem mostu. Do konca leta 
zna§a naroCnina 2 K. List topio priporoCamo! 

Svoji k svojim! Ce kdo, mora slovenski dijak gledati, da kupuje vse 
svoje potrebScine pri Slovencih. Ob zaCetku Solskega leta je na§a dolznost, 
da posetimo sami na§e narodne tvrdke,. a da tudi pregovorimo svojce 
kupovati pri njih. Imamo dovolj Slovencev, ki lahko ustrezejo vsem naSira 
naroiSilom in prav nepotrebno bi bilo, da bi §e mi s svojo zanikarnostja 
podpirali o§abnost in premo5 nehvaleznih iEujcev. — Nevstraseno in odloCno 
mora V boj radikalna slovenska mladina za naCelo^;» Svoji k svojim !« 
Na delo torej! 



^S>^S>^S>^S>^S>^S>^&^S>^S>^S>^S>^^^S>^S>^S>^S>^S>^S^ 



cr Lavoslav Sciiwentnep "^ 

{^ {^ t^ t?^ knjigotrzec v Ljubljani t?^ t?^ e^ ^g 

Presernove uliee St. 3 

priporo^a 

ucne knjige za vse sole 

V najnovejSih predpisanih izdajah 

j^?^^ = ter vse druge = 

solske potrebscine. 

Zunanja narocila izvrsuje tocno po poStnem povzetju 






Digitized by 



Google 



c 












OHLADINA 

Glasilo narodno-radikalnega dijaStTa. 



Leto II. 



Ljubljana, meseca vinotoka 1905. 



§tev. 7. 



€ 



D o o C 



■q) 



VSEBINA: 



(^ 



C.Premrl: Po tr2a§kem shodu. 
Resolucije 1. shoda narodno-radi- 

kalnega dijaStva v Trstu. 
F.: Statistika uradniStva na sJo- 

venskem ozemlju. 



>!< Gregor terjav: Ob dvajsetletnici 
»Dru2be sv. Cirila in Metoda*. 
Listek. 



ZD o o C 



3 



Omladina izhaja enkrat na mesec ter stane za celo leto K 4—; za dijake K 2*—; 
posamezna Stevilka 40 vin. — Dopisi naj se blagovole po§iljati uredniStvu najkasneje 
do 20. vsakega meseca v Ljubljano na Breg §t. 12. — Le frankovana pisma se spre- 
jemajo. — UpravniStvo je v tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani, Breg §t. 12. 

o o o 

Reklamacije so po§tnine proste, 5e imajo na naslovni strani pristavek „reklamacija" 



^" - - _ . r _- _ in ^e so Odprte. - --. -..=^ -z.z^=zz^r::z^i.^^ 

Zaradi rednega po§iljanja „Omladine" je natanko naznaniti naslov in bivaliSc^e ter 
vselej vsako izpremembo bivali§^a. 





Urednik Clril Premrl. — Oblastem odgovoren Mihael Ro2anec. — Izdaja 
eksekutiva narodno-radikalnega dijaStva. — Tisk j. Blasnika naslednikov. 





Google ' 



uigiTizea oy 



Drobiz. 

Ob vstapu na vseuSilisCe. Zimski teCaj se zaCne l.vinotoka. Upisni rok 
je do 8. vinotoka. Do tega dne morajo biti uplsani vsi oni, ki 2ele biti 
oproSCeni kolegnine. Tiskana navodila za immatrikulacijo in in- 
skripcijo se dobe pri. portirju univerze brezplaCno. — Rok 
za ulaganje proSenj za opro§eenje se nikdar ne padaljSa 
preko 8. vinotoka. Drugim se podaljSa upis za osem dni. Pozneje treba 
za iniskripcijo ze utemeljeite pro§nje. Pri prvem vpisu, immatrikulaciji, mora 
biti vsakdo osebno prisoten. Vsak si naj ze v naprej oskrbi fotografijo, ki 
ni nalepljena na karton. V naprej priporo5amo, da si vsak oskrbi uradno 
— najboljse od sodnije — potrjen prepis maturitetnega sprii^evala in veC 
izvodov uboznega lista. Za visoke Sole imamo poseben formular (dobi se 
ga v Ljubljani v Kleinovi tiskarni). Ta ubozni list mora biti natanCno izdelan 
in potrjen od zupanstva, glavarstva, davkarije, zupnika in zemljeknjiz- 
nega urada. — Kdor gre prvic na vseuciliSSe, mora plaCati za immatriku- 
lacijo 10 K. Za kolegnino velja, da so prosilci, ki imajo maturo z odliko, 
oproSceni popolnoma, drugi na polovico, seveda Ce so uroiSili natanCno 
izdelane prosnje. Te resijo §ele v novembru. Kabineti na Dunaju so od 
16—30 K, sobe za dva 36—60 K. V Pragi in Gradcu so sobe cenej§e. 

V informacijo v gmotnih zadevah^ Prevelikih nad na podpore v vse- 
uciliSCnih mestih si nih^e delati ne sme, vendar naj se potrebni poSteno 
potrudijo. V sledecem naStejemo glavna podporna druStva: 1. Dunaj: 
a) Podporno dr'u^tvo za slov. visokosolce na Dunaju daje navadno po 10 K 
meseCno. Prosnje do 5. vsakega meseca pri drustvu samem ali pri tajniku 
»Slovenije«. b) >Studentenheim«, kjer se dobi brezplacno stanovanje, rela- 
tivno dobro hrano za 22 h opoldan. c) Gregorijevo drustvo, ki daje mesedne 
podpore do 20 K. Pisarna v XIV. Kolingasse, policijska straznica, d) vsaka 
fakulta ima svoje podporno drustvo. Juristi dobe vsak drugi mesec po 15 
znamk za obed v »Menzi*, filozofi na mesec 10, 15— 20znamk, e) Splo^no 
podporno drustvo, ki daje slusateljem od 3. tecaja nadalje navadno vsak 
drugi mesec 10 znamk, vcasili enkrat v tecaju 20 K. To drustvo posreduje 
tudi instrukcije, izposoja knjige. Vsa ta drustva imajo po univerzi 
informativne oglase, ki naj si jih vsak pazno precita. Apelu- 
jemo na postenost slov. dijakov, da ulagajo pri -Podpornem drustvu za 
slov. visokosolce- le resniSno potrebni dijaki prosnje. Kdor po 
nepotrebnem prosi, temu ne bomo prizanesli. Omenimo §e 
»Krankenverein- z upisnino 6 K za celo leto in enkratno vstopnino 2 K. 
Za slucaj bolezni naj se vsak dijak zavaruje z vstopom v to prekoristno 
drustvo. Kranjcem in Goricanom placuje clanarino dezela. 2. Praga: a) Pod- 
porno drustvo za slov. visokosolce v Pragi, predsednik nadinzenir TomSiC. 
Drustvo daje znamke za menzo ali pa podpore po 10 K. Za prosnje ima 
drustvo posebne formularje. Podpirajo se Slovene!, ki studirajo na CeSkih 



Digitized by 



Google 



visokih Solah, b) Slovene! imamo kot sluSatelji CeSkih visokih Sol dostop 
do vseh podpornih druStev £e§kih. Poblizja navodila. pri clanih »Ilirije«. 
3. Gradec: a) Podporno drustvo za slovenske visokoSolce v Gradcu, pred- 
sednik: dr. Ipavic; b) podporna druStva na univerzi in tehniki, sliCno kot na 
Dunaju! — Na inStrukcije naj se nikdo ne zanaSa! — NatanCne 
informacije dado drage volje na§a akademiCna dru§tva. 

Naslovi nasih zbiraliSC Na Dunaju: »SIovenija«, VIII. okraj, Breiten- 
feldergasse, 20; v Gradcu: »Tabor«, Zinzendorfgasse, 18/1.; v Pragi: »Ilirija«, 
Spileni ulica, 5. 20. 

§olska slavnost pred Pre§ernovim spomenlkom — prepovedana! 30. m. 
m. bi se morala vrSiti v Ljubljani §oIska slavnost pred Presernovim spome- 
nlkom. Solskim otrokom, dijakom in dijakinjam bi se razlozil PreSernov 
pomen, navduSilo bi se jih za naSega najveCjega pesnika, utrdila bi se jim 
narodna zavest. Dezelni §olski svet je slavnost dovolil in dezelno predsed- 
niStvo je ta sklep ministrstvu za uk in bogoCastje priporoCilo v potrditev. 
A ministrstvo je dovoljenje pdbilo in slavnost prepovedalo. To je krut udarec 
Slovencem. Povzro£ili so ga Nemci, ki so se bali, da bi slavnost vzgala 
narodno zavest v slovenski mladini in klerikalci, ki sovrazijo PreSerna, ker 
je bil svobodomiseln pesnik. Lepa dvojica, Nemci in klerikalci, se je nasla. 
PriCakujemo, da se bo storilo vse potrebno, da sebo Solska mladina kljub 
temu poklonila pred PreSernovem spomenikom in da bo u£iteljstvo poskrbelo, 
da se doseze drugim potom isti uCinek, da ne bodo mogli Nemci in kleri- 
kalci triumfirati. 

Dijastvo in proslava Preserna. Katolisko-narodni stranki se je posreCilo, 
da je dosegla prepoved dijaske Presernove slavnosti, hujskala in intrigirala 
je, izrabila ves svoj upliv pri osrednji vladi, da je oskodovala in ponizala 
— Slovene e. MladLni je vzeta prilika izraziti svoja Cuvstva in se navduSe- 
vati za narodne ideale. Nikdar ne bo dijaStvo pozabilo, kako mu je z za- 
hrbtnim ruvanjem prepreJSil klerikalizem pot do Preserna. Ne bo mu pa 
mogel ubraniti, da si izbira svobodno vzornike za bodoCe delo. 

Klerikalno dijastvo se je lidelezilo odkritja PreSernovega spomenika. 
S tern se je postavilo v nekako nasprotje z ostalo klerikalno stranko, ki se 
odkritja ni udelezila, ki je v svojem glasilu sramotila PreSernov spomin in 
ki uganja dan za dnevom najbolj neslane dovtipe o Presernovem spomeniku. 
V oCigled temu nas zanima zvedeti, Ce se klerikalno dijastvo strinja s tern 
postopanjem, predvsem s '>Sloven£evo« pisavo in Skofovim pismom ter s 
tem, da je klerikalno hujskanje prepreCilo Solsko slavnost pred Pre§ernovim 
spomenikom. PriCakujemo odgovora, da bomo vedeli, s koni imamo opraviti. 

Brezzna^ajnost klerikalne politike. Neko5 je baje neki slovenski ^urnalist pisal 
napade v »Slov. Narodu*, nato sam odgovor v isti zadevi v ^Slovencu«, nato zopet 
repliko v »Slov. Narodu*. Na podiagi takih polemik iz iste roke so se ubogi slovenski 
bralci razdelili v dva besneCia tabora. Onega iurnalista je daieko presegel »Slovenec^ 
meseca septembra. Pri njem sta dve du§i v jednem telesu. V istem listu si 5ital dan na 
dan vesti, ki so si nasprotovale. Dvorni kritik slovenskega klerikalizma, Clan >Laiizveze*, 
neki Robida slika v Ijudskih predavanjih par dni pred odkritjem spomenika Preserna 
kot brezskrbnega veseljaka, pijanca, pohotnika, samomorilca in zapeljivca; »Slovenec« 



Digitized by 



Google 



topio hvali to brezvestno klobasarenje — v slavnostnem sprevodu koraka ista >La2izveza«. 
Vsi drugi klerikalci so ostali doma, samo klerikalni dijaki capljajo 5astit pesnika, ki so 
ga pravkar sramotili. Menili so, da s tem name^ejo peska v-o^i mlajSemu dijaStvu, a 
vse je zasmehovalo hinavce. Dve du§i y enem telesu! Da si pridobi popularnosti, 
izda >Slovenec« slavnostno prilogo. V njej pa odmeva dvorezni znaCaj, najveCji pamfle- 
tisti slovenski se zdruiijo, da vriejo blata na pesnika in ogrene slavnostne trenotke. 
Pride slavnost. Pred §kofijo nobenih zastav, duhovniki pb defeli agitujejo proti udeleibi 
na slavnosti, klerikalnih druStev ni, po slavnosti pa piSe »Slovenec« podrobno o vseh 
nedostatkih slavnosti in se dela globoko uialjenega in ogoitenega v svojih vseslovanskih 
»5utilih«. Zopet tore] dvoreznost! — .Skof izda znano pismo, dokument ali najhuj§ega 
nazadnjaltva ali pa brezprimerne nespameti. V imenu slovenskega Ijudstva in srame2]jivih 
gospa in deklet govori §kof. §e SlovenCevira zavijaCem je hudo braijiti Skofa proti viharju 
ogorCenja in salvam zasmehovanja vsega kultumega sveta. Slednji^S najde >Slovenec« izhod: 
• Skofovo pismo ne spada v politiko!« Ali je Va§e prepriCanje v politiki drugo kot v 
privatnem 2ivljenju? Dve du§i...! VrSiti se ima dijaSka slavnost. ^Slovenec* ruje, klerikalci 
se pehajo po rainisterstvih, z veseljem jim ugodijo, saj radi dajo slovenstvu zauSnico, 
pride do demonstracij pred *Slovencem«, urednika-§pijona naienejo, »SlovenCevi« §tudenti, 
ki bi sami potrebovali knjig in izpitov, pode dijake h knjigam, denuncijacije se jim 
posre^ijo . . ., a 2uj, kaj pravi druga du§a? In res, »Slovenec« piSe dva dni po brci, ki 
mu jo je prislonila mladina, da bi srednje§old zaslu2ili slavnost, celo uloge jim 2e deli! 
Najprej slavnost prepreCiti, potem se hliniti zanjo. Na vse te laii in hinavsko laskanje 
pad ne sede noben dijak, ampak obeta hinavcem osvetol 



^gS>iSS>^S>^!:s>^^^!S>4S^^&fS^^c^^^^i^^:s>^^^3^.^&^:§>&S> 



(r Lavoslav Schwentnep n> 

(^ (33 ^ ^ knjigotrzec v Ljubljani m ^ ^ m 

Presernove ulice st. 3 

priporoca 

ucne knjige za Vse sole 

V najnovejsih predpisanih izdajah 

== ter vse druge = 

solske potrebscine. 

Zunanja narocila izvrsuje tocno po pc^tnem povzetju. 






i 



Digitized by 



Google 






OHLADINA 

Glasilo narodno-raflikalnega dijastva. 



-^i!^'^- 



Leto II. 



Ljubljana, meseca listopada 1905. 



§tev. 8. 



(9 



D o o c: 



"q) 



VS EBINA 



^ 



KoroSkih dijakov v Ljubljano. 
Mihajlo Rostohar: Zveza akade- 

demiCnJh ferijalnih druStev. 
K, + L.: Statistika uradniStva na 

Slovenskem ozemlju. 



U 
'1^ 



Gilbert Potrato: U^imo se italijanski. 
Gregor Jterjav: Ob dvajsetletnici 
'Druibe sv. Cirila in Metoda<. 
Listek. 



3 o o C 



3 



Omladina izhaja enkrat na niesec ter stane za celo leto K 4—; za dijake K 2-—; 
posamezna §tevilka 40 vin. — Dopisi naj se blagovole poSiljati uredniStvu najkasneje 
do 20. vsakega meseca v Ljubljano na Breg st. 12. — Le frankovajia pisma se spre- 
jemajo. — UpravniStvo je v tiskarni j. Blasnika naslednikov v Ljubljani, Breg st. 12. 



o o o 



Reklamacije so po§tnine proste, ce imajo na naslovni strani pristavek „reklamacija" 

r^-: =_- - - -_ :^ .= =z m ^C SO OdpftC. --^ — = 

Zaradi rednega po§iljanja „Omladine" je natanko naznaniti naslov in bivaliSce ter 
vselej vsako izpremembo bivalis^a. 




Oblastem odgovoren Mihael Ro2anec. — Izdaja eksekutiva narodno- 
radikalnega dija§tva. — Tisk J. Blasnika naslednikov. 



Drobiz. 

Katehet PeCjak in slabi prostori, v katerih mora biti 2. drzavni gimnazij 

V Ljubljani, bodo spravili ta zavod ob vse zaupanje v slovenskera 
obCinstvu. Ne zenira nas, da je ta Clovek ie toliintolikrat v Soli v pouku 
§5uval proti slovenskim akademikom, Ce§, da smo zapeljivci slovenskega 
Ijudstva; neizmerno zelotstvo, brezmejni fanatizem njegov — same lastnosti, 
ki jih dober uCitelj ne sme imeti — in naCin, kako zlorablja svoje mesto, 

V prid klerikalizmu, vse to nas sili v javnost. Bojimo se tudi, da se bo 
2. drJavne gimnazije, od nekdaj pastorke vlade, naSe bodoCe prve slovenske 
srednje Sole, zalelq zaradi kateheta ogibati mnogo slovenskih starSev. In 
prav imajo pri teh razmerah, ko je dijak v vedni nevarnosti, da ga katehet 
sodi in obsodi potem, ali je klerikalen ali ne, ko vlada v zavodu med 
dijaki vsled denuncijantstva neznosno nezaupanje, ko se to denuncijantstvo 
goji, ko se nakrat dijaki znajdejo v rokah proslulega jezuita-agenta. DijaStvo 
je vsled katehetovega boja za klerikalizem v nevarnosti, da velik del zapade 
iz bojazni pred njim v hinavstvo. Res je, vsakdo sme Siriti svoje nazore, 
a profesorju nalaga njegov stan to mejo, da se mora izogibati vsega, da 
koliSkaj zlorablja svoje mesto za politiko. »Delovanje« Pe5jakovo daleko 
presega meje dovoljenega dostojnega boja, zato ga moramo javno 
obtozevati. 

„Zora." 2e smo zalovali, da je solnce pregnalo »Zoro.* Po dolgem 
presledku je zaCela spet oznanjati, da se v klerikalnem dijaStvu §e ni zdanilo. 
Urednistvo naznanja: >Dvigniti ho^emo »Zoro« iz onega zurnalistiSkega 
blata(!), ki jo je bila vanj pahnila razdivjana radikalna »Ibsenova.« — Ni 
nam prav jasno, kaj bi rad povedal urednik, da pa je bila '>Zora* dozdaj 

V blatu in jo treba dvigniti iz njega, ni prav prijeten poklon prejSnjemu 
uredniku. Prva stevilka kaze, da je »Zora' priSla iz blata na — plitvino. 
Polemizovala bo »Zoia« le na zeljo i?itateljev. Vendar je vsa polna pone- 
sreCenih odgovorov na istinite obcutke. Da bo »Zora« imela kaj gradiva, 
ji citatelji ponavljamo nekaj vprasanj: Kako je bilo s tistim, da je -Danica« 
vpraSala Skofa, ali sme imeti »Ljubljanski Zvon,« in so to skof milostno 
dovolili in obenem dali dobre nauke? Zakaj ste zatajili besedo »katoli§ki« 

V naslovu >lazizveze,« ko ste prej trdili, da jo moramo prej mi vsi vsprejeti, 
predenj jo Vi zapustiti? In kako je z onim dogodkom, ko se je predsednik 
>lazizveze« izrazil dvomljivo o krscanski etiki? Ali se strinjate s '»Sloven- 
Cevo« pisavo, ko je v slavnostnih dneh zanicljivo slikal osebo Presernovo? 
Ali se strinjate z znanim Skofovim pismom? Ali res niste sami prepricani, 
da je tisto, kar je Srebrnic napisal v Vaso spomenico, navaden nesmisel ? 
Ali se strinjate s tem, da je Vas predavatelj sramotil v javnih predavanjih 
Presernov spominV Ali se strinjate s hujskanjem kierikalcev, ki so onemo- 
gocili PreSernovo dijasko slavnost? »Ne odgovarjamo« porecete in prav 
imate, ker svojih '>nazorov« o takih vpraSanjih se lahko sramujete! Mi se 
za Vas ne bi zmenili in z Vami ne bomo izgubili niti vrstice, ako postanete 
skromni, kakor je VaSi revsSini primerno. v. 



Digitized by 



Google 



Akademi(^no tehniCno drustvo ^Jriglav" ima Clane, ki se 5utijo poklicane 
agitirati proti »Taboru<^ na vsak naiSin po izreku »namen posveiSuje sredstvo.« 
Drustvu samemu nocemo oCitati niCesar — dokler zadeva ni popolrioma 
pojasnjena. Opominjanio >Triglav« le na onih 20 kron, na katere druiba 
sv. Cirila in Metoda §e vedno Caka, dalje da naj bolj pazi na razliCne svoje 
gospode, katerim se bo posteno potrkalo na prste — ter jih brez- 
obzirno postavilo pred javnost. 

Izgredi na dunajski utiiverzi. Na modroslovni fakulti dunajskega vse- 
u2ili§5a je nastopil novo imenovani izredni profesor Dvorak. Ker je ta moz. 
rodom Ceh, so Nemci smatrali njegov nastop za krSenje nemSkega znacaja 
dunajske univerze in demonstrirali proti njemu. Rektor Philippovichse 
je Nemcem sicer uprl in jih za trenotek pomiril. Uverjeni pa smo, da bodo 
Nemci o prvi priliki zaCeli zopet preganjati Slovane. Prav z gotovostjo je 
pri5akovati, da bodo Dvofaka kmalu kam odpravili. Cisto gotovo pa je, da 
se bodo u(!ne oblasti odslej ozirale na voljo nemskega dijastva, da je tedaj 
Dvorak zadnji profesor slovanske narodnosti, ki je imenovan na dunajsko 
univerzo. Nacijonalizacija vseuCilisC pa bo vzdrzala na povr§ju zahtevo po 
slovenskem vseu5ili§cu v Ljubljani. Pricakujemo, da slovenski poslanci v 
dezelnih zborih in v drzavnem zboru porabijo priliko, da zopet nastopijo 
za slovensko vseuciliSce. 



„Iz naroda za narod!'* Bro§ura s tern naslovom ima naslednji uvod: 
»0d 5. do 8. kimovca 1905 se je vrsil v Trstu prvi shod slovenskega narodno- 
radik^lnega dijaStva. 2e na zborovanju se je izrazila, pozneje pa opetovano 
ponovila zelja, da se izda o shodu ob§irno poroCilo. 2elji je ustrezeno s to 
knjizico. Teoretska predavanja phil. Rostoharja, iur. 2erjava in iur. USIakarja 
priobCujemo v celoti, debate pa v velikih potezah. Pa tudi specifiCno dijaskih 
predavanj in razprav veCji del se nam zdi vredno ohraniti: v njih je temelj, 
na katerem bodo mogle zidati dalje naslednje dijaSke generacije, marsikdo 
bo V njih nasel orijentacije, Sirse obCinstvo pa bo zacelo resnejse opazovati 
in podpirati dijastvo. Tudi razpravam o Ijudski izobrazbi smo dali prostora. 
Slovencem dobrih. sol, na njih podlagi pa uresniCevanje idej knjiznistva, 
poljudnega slovstva, predavateljstva: za sirjenje tega programa drobnega 
izobrazevalnega dela ne smemo stediti. 2ivljenja in vrvenja velikega trzaskega 
Ijudskega shoda z 8. kimovca ni mozno dovolj predoCiti. Pojdite enkrat V 
Trst na slovenski Ijudski shod se veselit zavednosti trzaskih Slovencev. Mi 
prinasamo le glavne dele govorov dr. Vladimirja Ravniharja in dr. Otokarja 
Rybafa. Osobito slednjega razprava o narodni avtonomiji naj bi postala 
podlaga smotrenejsega delovanja slovenske politike za osamosvojitev naSega 
naroda. K sklepu naj se omenimo, da gotovo namenu pricujoce knjiJice 
nismo ni^esar ukratili, Ce smo dosledno izpustili vse izraze pritrjevanja med 
govori in po njih. 



Digitized by 



Google 




Iz naroda za narodi 



L shod Darodno-radikalnega dijastua 

=: od 5. do 8. kimovca 1905 v Trstu. = 

© © @) 



BroSura bo obsegala nad osem tiskovnih pol. 

Cena : En izvod stane IK 50 v, za dijake I K, po posti 10 v ve5. 
Kdor poSlje denar za 10 izvodov, dobi enega ve£. 

Narocila sprejema upravnistvo „Omladine". 

© © © 

Naj bi ne bilo slov. dijaka, kl bi se na broSuro ne naro^il ; poro^ilo 
I. shoda nar.-rad. dijaStva Je zanimlvo za vsakega slov. izobraienca. 



) 



(r Lavoslav Schwentner ^ 

I3] (S] O (3) knjigotrzec v Ljubljani g] © |3] |S] 

Presernove uliee st. 3 

priporo^ia 

ucne knjige za vse sole 

V najnovejSih predpisanih tzdajah 

^/-^ _______ ter vse druge ===== 

solske potrebscine. 

Zunanja narocila izvrsuje tocno po postnem povzetju 






Digitized by 



Google 









OHLADINA 

Glasilo narodno-radikalnega dijastva. 

Sis'^^ 



Leto 11. 



Ljubljana, meseca prosinca 1906. 



§tev. 10. 



^ 



ID o o C 



"g) 



VS E BINA 



Skala^i na delo! 

^. VseudiliScno vpraSanje. 

Dr. LJud. Pivko: Nabirajmo gradivo 

o narodncm iivljenju. 



)!< Ciril Premrl: O potrebi organizi- 
ranega izobraievalnega dela. 

•P*. Sistem poslovanja Ijudskih knjii- 
nic »Prosvete«. 

Listek. 



^ 



D o o C 



9 



Omladina izhaja enkrat na mesec ter stane za celo leto K 4-—; za dijake K 2*—; 
posamezna Stevilka 40 vin. — Dopisi naj se blagovole poSiljati uredniStvu najkasneje 
do 20. vsakega meseca v Ljubljano na Breg §t. 12. — Le frankovana pisma se spre- 
jemajo. — UpravniStvo je v tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani, Breg §t. 12. 

o o o 

Reklamacije so poStnine proste, ^e imajo na naslovni strani pristavek „reklamacija" 
T.=- _- — ^ in ^e so odprte. =^ -^-=^ -^-= - -^ =ziiz,_ _:— 

Zaradi rednega poSiljanja „Omladine" je natanko naznaniti naslov in bivali§^e ter 
vselej vsako izpremembo bivalisCa. 





Oblastem odgovoren Mihael Ro2anec. — Izdaja eksekutiva narodno- 
radikalnega dijaStva. — Tisk J. Blasnika naslednikov. 





"OT5Tn?5rH57 



Google 



Drobiz. 

Casu primerno pismo. Velec. tovari§ urednik! »Omladina<' je ze parkrat 

V sploSnih izvajanjih grajala one, ki nosijo polna usta o »akademi5ni casti*, 
— ko pa iz blizine pogledas, kaj delajo in £esa ne delajo, spoznas, da 
ravno pri njih primanjkuje mnogokrat najprimitivnej§ih cutov za i^ast in 
dostojnost. Slovensko burSevstvp je pai kopija nemSkega, ki pa svoj vzorec 
po smeSnosti, nadutosti presega daleko. Neki znafilni dogodki zadnjih tednov 
me silijo, da nekoliko konkretnejse posezem v to koCljivo poglavje. Pripo- 
rodam Vam, da odslej Cisto brez obzira postopate proti tern izrodkom v 
slovenskem dija§tvu. 

Obrnem se najpoprej v Prago. §tevilo slovenskih dijakov v Pragi 
raste tako naglo, da ne bo preteklo 10 let in postane Praga nase prvo 
vseufiliSko mesto. Ta vspeh slovensko -ceske agitacije nas iskreno veseli. 
A prav intenzivno se moramo zanimati zato, kako se slovensko dija§tvo 
uzivlja V Prago. Dopisi iz Prage v Vasem listu precej molCe. Morda nekaj 
krivde zadene neki § v poslovniku »Ilirije«, ki prepoveduje clanom pisati 
razmerah v tern drustvu. — Po kratkem, a za »IIirijo« zelo plodonosnem 
casu so radikalci izgubili vlado, danes ima savanski odbor, program pa — 
radikalen. Najprej je konstatirati, da ugled slovenskega dijaStva v Pragi ni 
posebno visok, tudi »Ilirija« propada; torej »do5tojanstveno reprezentiranje«, 
ki ga smatra sedanji odbor menda za edino svojo nalogo, pri Cehih prav 
nic ne izda. Zahtevajo pa5 vec kakor kapico in £rno suknjo! 

Seja *Ilirije«. Kot gosta predsednik »Podpornega dru§tva« : Tom§i(5 in 
znani prijatelj Slovencev prof. Chodounsky. Vzdigne se Savan in v izbrano 
netaktnih Izrazih napada »Podporno drustvo<s Ces zakaj ne podpira onih 
slov. dijakov, ki studirajo na nemskih visokih solah? Prof. Chodounskemu 
se cudim, da je sploh odgovarjal. Povedal je v odkritih besedah mnenje, 
ki smo i mi ze v Trstu podpisali: Tudi Chodounsky je zato, da Studi- 
ramo po tujih visokih solah n. pr. v inozemstvu. A v Pragi je drugace. 
Tukajsne nemske visoke Sole so politicne trdnjave proti Cehom. Leto za 
letom vabijo, da naj pridejo pohiit nemske visoke sole dijaki iz NemCije. 
Tam nimajo mnogo vspeha, pac pa prihajajo drugi Slovani polnit prazne 
prostore, in tako podpirat Nemce. Od slov. podpornega drustva, ki ga 
podpirajo tudi Cehi, paf nihcSe ne more pricakovati, da podpira Ijudi, ki 
jacijo vrste nasprotnika. »Oprostite nam, a Cehi bomo vedno gledali drugace 
na dijake, ki so na na§ih visokih solah, kot one, ki hodijo k tujcem«. Ker 
se je bil napadajo^i »vitez- zaletel tudi v cesko podruznico slov. planinskega 
drustva, i!e§ da je le §port, mu je prof. Chodounsky z edino njemu 
lastno potrpezljivostjo razlozil kuUurni in gospodarski pomen tega druStva 
in vprasal slednjic, kaj bi rekli Slovenci, ce bi se Cehi vpisali v — ^Alpen- 
verein«. Besedam Chodounskega nimamo niCesar dostaviti, ze itak 
vsakomur razun Savanom notoriCni polozaj so objasnile popolnoma. — 
Nadinzenerja Tomsica se je netaktno napadlo. Ker se savanskemu pred- 
sedniku ni zdelo potrebno braniti tega zasluznega prijatelja slovenskega 
dijastva, je zapustil dvorano. Soize so mu stopile v oci. Ni se mu jih treba 
sramovati. Prav dobio jih razumemo. Trudil se je in trudil, zbiral, prosjaCil, 
in pride taka druzba, ki sploh ne ve, kaj je delo, in vrze nanj blata! 

Ker smo bill ravno radikalci prvi, ki smo v ^Omladini- in na trzaskem 
shodu V dostojnih in odkritih besedah govorili v prilog dijaskemu uplivu 

V podpornih drustvih, zato moramo protestovati proti nedostojnostim, ki bi 
utegnile diskreditiiati nase stremljenje v podpornih drustvih. Poznamo prav 



Digitized by 



Google 



dobro vrlo prasko podpomo dru§tvo, vemo, da dija§tvo nima nikjer tolikih 
pravic kot v Pragi (le da sedanji odbor *Ilirije< za te pravice ni zrel, kaj naj 
§ele recemo o famoznem dosedanjem zastopniku ?), vemo ceniti ravno 
delo TomSiJSa, ki kakor oce skrbi in zbira. Zato naj se svojega 5ina 
vitezki Savani sramujejo! Da imajo tako oliko, se nam pa ne zdi cudno. 
Kako pa naj se razvije fina dostojnost in prava srcna izobrazba v onih 
mednarodnih klavnicah, kjer slovenski »vitezi« v druzbi burSev s slastjo, ki- 
JO menda najdes samo se pri spanskem obCinstvu pri bikoborbah, gledajo 
prismojene menzure. 

Skugnjava me ima, da bi se ze danes ozrl na Ijubljanske Savane, ki 
se vozijo V klavnice v Gradec borit se z nemskimi bursi. En sam dobiCek, 
ki ga ima od teh pobojev nas narod, bi radi izvedeli! Denar se zapravlja, 
kri si puscajo, mozeg slabe in batine domov prineso — ali je to dobiCek? 
Najraje bi jih proglasili za *nediiake'< vse; veliko ne bi pretiravali. v^ A 
ker se delajo nekakim reprezentantom dijastva, Vam priporoSam, da jim 
ne prizanaSate. Ugovarjate, da jih ni treba smatrati resnim. Skoro bi rekel: 
da. Lani smo se jim smejali, ko so v svoji neiimni prenapetosti obetali 
dr. TavCarju — bit. Letos se smejemo §e bolj. 

Ko sem Vas opozoril na razne burse, nad katerimi bi se ustanovitelji 
>Save«, >Ilirije« in '>Triglava« sami morda zjokali. Vas opominjam §e na veliko 
nevarnost, ki grozi narodno-radikalnemu dijastvu. Cudite se. Saj imamo 
pokazati poleg napredka vsakega posameznika mnogo vidnega pozitivnega 
dela V I. 1905. Nasa »Omladina« je krepka, tako tudi nasa »Prosveta«, 
»Skala« bo naSa trdnjava. »Slovenija«, »Tabor' vspevata izvrstno. Nase 
Ijudsko knjizni§tvo ze cvete. Nas shod je vspel. NaSa broSura nekako kodi- 
ficira vse naSe delo. In vendar je nevarnost tu. 

Ali se Vam ne zdi neprijetno, da Vam Triglavani zatrjujejo na zive in 
mrtve, da so tudi *radikalci«, Ijubljanska •>Sava« se cvre v »radikalizmu« 
in junaki v Pragi se seveda tudi bijejo na prsi, da so radikalci. Pred dvema 
letoma ni hotel biti nihce, danes bi bil vsak »radikalen«. Tudi -NaS list« 
ne nastopa »radikalnos ker priobCuje pikantne §kandale. 

Vsi ti Ijudje pac ne razumejo naSe struje, ki pomeni notranji preporod 
slovenskega dija§tva. Biti v opoziciji, kritikaster, zabavljac in sam nic boljsi, 
to je stara umetnost. Slovensko mladino hocemo videti nravno tenko- 
cutno, energicno in pozrtvovaino, izobrazeno. Na§ narodno-radikalni 
prapor naj ostane Cist. 

„Zora" trdovratno — molCi. Zadnji 5as se postavlja na komodno staliSce 
gluhonemega. Z neko aristokratsko nobleso dosledno odklanja odgovor na 
nasa radovedna vpraSanja. Ker bo pa morda razun nas §e koga zanimalo, 
kako je s temi vprasanji, bi si dovolili se obrniti do urednistva »Zore« s 
PQnizno proSnjo, da naj opusti svojo pasivno resistenco. Sicer pravijo, da 
je govoriti srebro, molCati pa zlato, a vendar dvomimo, da bi bil ta pre- 
govor za naso koleginjo merodajen -^ morda bi se v tem slucaju dal z 
ve£jo verjetnostjo uporabiti rek: qui tacet . . . 

DaniCarska morala. Nekega DaniCarja, ki je se-le prav pred kratkim 
odkril V sebi svoje klerikalno svetovno naziranje, so vpraSali nekdanji 
tovariSi, odkod mu je tako nenadoma pri§lo razsvetljenje, na kar jim je 
odvrnil: >Kaj hoCete, moja glava je radikalna, trebuh je klerikalen, v spolnem 
oziru pa sem liberalec!« — Kakor Cujemo, je Castni sod katoliskega drustva 
>Danice« tega clana oprostil, Ces da je bil le dovtip. — Mi sicer prav nic 
ne branimo »Danicis da dovoli (^lanom delati take »dovtipe«, menili bi le, 
da za nekaterimi dovtipi tici precej jedra. NiC pa se ne cudimo, da doticnik 
ni bil iz »Danice« izkljuCen: mogoce bi iz obsodbe tega Clana moral 
konsekvence izvajati se marsikak Danicar. 



Digitized by 



Google 



Cena brosure „Iz naroda za narod'' 

je K 1*50, s po§tniao K X*60, za dijake X K, s po§toino K X-XO. 

DijaSki narot^niki dobe za lo K enajst izvodov. 

Naroda se pri upravnistvu „OniIadine" v Ljubljani. 

Dobiva se tudi v hnjigapnah Schwentntp v Ljubljani in GabepHISeii v Bopici. 



m 



^ 



<r livoslav Schwentner n> 

^ ^ ^ 03 knjigotrzec v Ljubljani o ^ ^. l^ 

Presernove ulice st. 3 

priporoda 

ucne knjige za vse sole 

V najnovejSih predpisanih izdajah 

= ter vse druge = 

solske potrebscine. 

Zunanja naro£ila izvrSuje tocno po postnem povzetju 






Digitized by 



Google 






OHLADIISA 

Glasilo narodno-radikalnega djjastva. 

— sjfc^F^ — 

Leto 11. Ljubljana, meseca sve(^aaa 1906. §tev. U. 



^ 



D o o C 



G) 



VSEBINA: 



Verus: Ob 30-letnici >Triglava*. 
y. Glonar: Delo v druStvu. 



Josip Jurca : Nekaj misli za srednje- 

§olce. 
Listek. 



(3_ 



ID o o C 



9 



Omladina izhaja enkrat na mesec ter stane za celo leto K 4-— ; za dijake K 2'—; 
posamezna §tevilka 40 vin. — Dopisi naj se blagovole poSiljati uredniStvu najkasneje 
do 20. vsakega meseca v Ljubljano na Breg §t. 12. — Le frankovana pisma se spre- 
jemajo. — UpravniStvo je v tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubijani, Breg §t. 12. 

o o o 
Reklamacije so po§tnine proste, ^e imajo na nasiovni strani pristavek „reklamacija" 
_______ .^ — L in ^e so odprte. -- — 

Zaradi rednega poSiljanja „Omladine" je n^tanko naznaniti naslov in bivali§^e ter 
vselej vsako izpremembo bivaliSCa. 





Oblastem odgovoren Mihael Ro2anec. — Izdaja eksekutiva narodno- 
radikalnega dijaStva. — Tisk J. Blasnika naslednikov. 





Digitized by 



Google 



Drobiz. 

i^asniski glasovi o brosuri „Iz naroda za narod''. ,Xjubljanski Zvon'' 

pi§e: • ... Tej knjizici zelimo, da bi $e mad naso inteligenco kar najbolj 
razSirila. Zlasti starejSi rodoljubi naj bi posegli po njej. Iz nje se pouCe 
lahko, kaj je stremljenje na§e mladine. Marsikateremu nesporazumljenju bi 
se izognili, ako bi nas starejsih ne bilo sram, priblizati se onira. ki so 
poklicani zavzeti kdaj nasa mesta. In Clovek se sam pomladi, ako vidi okrog 
sebe toiiko miadega zivljenja, in nove mo5i zaCiiti v sebi in novo veseije 
do dela ga presine. Zlasti pa je za nas, ki nismo slepi za vse to, kar se 
godi okoli nas in ki smo spri^o neutajljivih zalostnih raziner ze obupavaii 
sami nad seboj in nad bodocSnostjo nasega naroda, ne malo toiazljivo, & 
vidimo, kako se nase dijaStvo zavzema za resno delo in s koliko treznostjo 
in preudarnostjo stremi proti svojemu cilju. Gotovo, samo v vztrajnem, 
energiCnem delu je resitev naSega naroda; ako nas ne resi to, smo izgubljeni! 
— Zato pa zasluzijo oni mladi Ijudje, ki gredo brez vseh osebnih pretenzij, 
iz gole idealne Ijubezni do svojega jiaroda v boj za njegov obstanek in 
napredek, nase najtoplejse simpatije.* 

^Domovina'' prinasa v dveh podlistkih jako laskavo oceno na§e brosure. 
Posnemamo sledece odstavke: » . , . Take samozavesti ze dolgo nismo sliSaii 
in zlasti od mladine ne. Pa kakor je moral dr. Tuma, ki je prisel ^^tesnim 
srcem« na shod, »ker mu je izkusnja podala do sedaj samo bridka raz- 
o5aranja«, ob koncu shoda izraziti svoje veselo razoCaranje z Ibsenom: 
»miadina je povraSilo% tako mine vsakega prijatelja mladine po preCitanju 
te knjizice prvotna skeptiCnost in jo nadomesti tisto Cuvstvo, ki se pojavi 
V Cloveku ie po nekem nepricakovanem . . . Velik del knjizice polnijo speci- 
fiCno dijaska predavanja. Zlasti nasa inteligenca naj studira tu po- 
datke o zivljenju, bednem zivljenju vecine nasega dijastva in naj pride 
do spoznanja, da je podpiranje dijastva najboljla investicija narodnega 
kapitala. 

Prvikrat citam tu preumesten in s statistiko podprt razgovor o eko- . 
nomiCni izbiri stanu. -So tudi oziri na narod« poleg veselja in prak- 
tiCnih ozirov! 

Vprasanje o Ijudski izobrazbi, tej kardinalni tocki narodno-radi- 
kalnega programa, je posvecenih vet krasnih in globokih predavanj, iz 
katerih se vidi, da tu ne gre za fraze brez realnosti, ampak da se je res 
dijastvo z vso vnemo in resnobo poprijelo tozadevnega dela. Prvo je seveda, 
da je dijaStvo samo dovolj izobrazeno, drugo, da je zbralo prava sredstva 
v dosego namena. 

prvi nalogi razpravlja poleg drugih Albert Kramer v duhovitem 
referatu: »0 nalogah naSih akademicnih drustev«; o sredstvih 
Breznik: ^>Ljudsko knjiznistvo« in razgovor: »Ferijalna akade- 
mi5na drustva.* Naj bi ne bilo dijaka, pa tudi izobrazenca sploh, ki ni 
Cital Kramerjeve razprave. Mnogim napacnim in cestokrat naivnim nazorom 
o nasih akademiCnih drustvih in njihovih nalogah bo konec, pa tudi tiste 
krive informacije, ki se sirijo zlasti z ozirom na narodno-radikalna akade- 
micna drustva, bodo nemogo5a. Kramerjeva razprava in sploh vse porocilo 
trzaskem zborovanju nam dajeta meriio, kaj moremo in kaj moramo 
pricakovati od akademikov in akademicnih druStev. Vprasati nam bo v 
bodoce nase akademike ob prihodu v domovino, koliko so se trudili pri- 
blizevati se temu idealu, in po tej meri bo dolociti ^sijajnost« sprejema, ne 
pa po stevilu let obstanka kakega drustva! 



Digitized by 



Google 



solstvu<< in ui. Siiijw:..i:.'j ii>l ... • 

vorov s komerza, je velezanimiv in vredeu ud^.'^:^.^ \j >.: >. i '>.i . . , .: 

torej: Poieg krasno urejevanega glasila narodno-radikalnega dijasiva 'O.a.jl- 
dine* ima knjizica *Iz naroda za narod« nalogj, da saznani slovensko 
javnost z radikalnim gibanjem. Naj si ne prisvaja nikdo sodbe o njem, kdor 
je ni Cital. in kdor jo je preCital s tisto pazljivostjo, ki jo zahteva vsak pojav 
naSe mladine in mu le ni minila vsa ijubezen do mladih vzorov, bo rad 
pritrdii Grosljevim besedam: »Iz idealnega dijaka je nastalo idealno 
dijastvo, porodila se je narodno-radikalna struja, . . . vrlo discipiinirana Ceta, 
klanjajoC se ideaiom in etiSkiin naCelom, ki jih je za vodnika in cuvaja 
vstvarila sebi in potomcem!<^ Naj se mnozi in razvija!« 

Tudi »Edinost« ocenjuje naso brosuro jako simpaticno in prina§a 
ponatise nekaterih Clankov, tako predvsem C. Premrlovega referata »0 slo- 
venskemvseu£ili§cu. 

Vsedijaski shod. Zadnja »Zora<^ zopet nekaj govorici o lanskih dogovorih 
glede vsedijaSkega shoda. Mi bi klerikaicem prijateljsko svetovali, da naj 
bodo pametni in — zasiedujoC svojo dbiCajno taktiko — molce o tern 
DaniCarje tako komproniitujoCem poglavju. Castne izjave stirih udeleznikov 
dottCnih sestankov, ki to, kar smo pisali v tej zadevi, v bistvu in v vseh 
detajlih potrjujejo, so nam dovolj telitne, da vzdrzujemo prav do zadnjega 
vse svoje tozadevne trditve. Ce klerikalna delegata trdovratno ostajata pri 
svojih neresnicinih trditvali tudi potem, kb sta imela priliko, se o njih neres- 
niCnosti prepriCati, naj to sama s seboj opravita. Spri5evala resnicoljubnosti 
jima zato pa5 ne moremo dati. 

DaniCarska podjetnost. Moderna tehnika napreduje. Za stvari, ki se 
piSejo mnogokrat v isti obliki, ne rabimo veC peresa, ampak moderna raz- 
mnoiiia: litografijo, tisk, liektograf, Stampilije. Da so si ze tudi Danicarji 
prisvojili ta napredek moderne tehnike, o tern nas je preprical listek, ki 
nam je prisel pred oci, na katerem je bilo na ta moderni nacin napisano: 
»Stanovanje placa akademiCno druStvo »Danica«<. — Mi smo 
bili prijetno iznenadeni, ko smo nasli pri DaniJ^arjih toiiko smisla za prak- 
ticnost. Cestitamo jim ic njihovi podjetnosti in upamo, da se gotovo uporaba 
tega razmnozila prav dobro izplada! Mi radikalci pa5 v tem z njimi ne 
moremo konkurirati. — Sicer pa je akademicno drustvo »Danica« s^ tem 
naslo nov nacin resevanja gmotnega vprasanja slovenskega dijastva. Ce je 
pri tem tudi skrbljeno za agitacijo za »Danico«, kaj zato! — Zdaj sele raz- 
umemo, kako to, da so se svoj fas DaniCarji tako trdovratno branili izpol- 
niti enketne pole o gmotnem stanju slovenskega dijastva, zatrjajoC, da je 
to privatna zadeva posameznikov. 

Visoki zavezniki „Danice''. Znana Ijubljanska nemska grofica je svoj 
cas povabila abiturijenta k sebi, ces da mu hoce dati nasvetov, kako 
bi si V gmotnem oziru omogoCil bivanje v vseuCili§kem mestu. V to svrho 
mu je nasvetovala, da vstopi v katolisko drustvo »Danico«, kjer so tudi 
sicer »ganz anstandige Burschen<<. Z neverjetno preciznostjo se je pojavil 
neki Danicar — isti, ki je svoj cas kot predsednik »Danice« izustil kriiate 
besede, da bodo prej vsa druga akademicna dru§tva sprejeta katoliSko firmo, 
kot jo bo '>Danica« opustila — ze par dnij po tem pri omenjenem abitu- 
rijentu, da bi izpopolnil agitatorsko delo grofice. — Prebito morajo imeti 
gospodje svoje vrvi visoko napeljane, da se tako visokorojene dame zavze- 
majo zanje. Kaj pravi k temu »neomadezevano« dani5arsko na5elo demo- 
kratizma in slovenstva? 

§e enkrat o „Smoli". Zadnjic smo jur. Smoli iz Novega Mesta prav 
uljudno svetovali, naj si morda prebere naso bro§uro. Hudoval se je namreC, 



Digitized by 



Google 



da smo priobCiii njegovo'mnenje o naiogi doleDJskega ferijalnega dru§tva. 
Crno na belem nam priznava v daljsem »dopisu«, da naj druStvo nima 
zveze z narodom in da naj ne bo narodno-izobrazevalno. To priznanje nam 
je zadosCalo. Moz se je sedaj zatekel nadlegovat »Siov. Narod« z dopisora, 
V katerem tozi, da nlsmo priobCiii njegove klobase, (ki bi jo morali najprej 
dati absoiventu kake normalke, da jo malo popravi, sicer bi deiala novo- 
meSki gimnaziji preve5 neCasti). Poznamo moza akademicne »izobrazbe*, 
ki §e danes verjame, da se sol nee vrti krog zemije. Po kakSnih dusevnih 
procesih sta si vstvariia on in g. Smola svoji sumljivo samostojni mnenji, 
prvi solncu, drugi o ferijalnih drustyih, utegne zanimati koga drugega kot 
na§e Citaice. Samostojnost in neumnost namreC nista isto! 

„Cvet|e'* z vrtov sv. Agitatorja. — V domovini v mestu P. agitira 
gospod profesor proti Taborjanom na ta ie skromen naCin: Taborjana ni 
primerjati s Triglavanom, »ker manjkajo prvemu vsi pojmi olikanosti infinese^. 
— Odrekate nam te neprecenljive lastnosti, gospod profesor; dobro. Veseli 
nas le, da nam tako potrebne prebrisanosti ne odrekate, ki je sicer v VaSih 
ofieh le hinavska potuhnjenost, ker pripovedujete: V kavarni sedijo pri eni 
tttizi Triglavani pri drugi Taboriti. Prvi pijejo s fineso baterijo za baterijo, 
drugi pa hinavsko sedijo pri i!rni kavi, ter kujejo naklepe, Stejejo prav 
ne^rainno tucate steklenic, ki stojijo na Triglavanski mizi ter se celo nofCu- 
jejo. Komaj pa so Triglavani zapustili lokai, zaCnejo se orgije Taboritov, 

Steklenica za steklenico se prazni, moz za mozem pada « Odkod 

imate gospod profesor te *interesantne« vseskozi »resniCne« podatke? Iz 
Gradca, kaj ne? Osramotiil ste nas, razkrinkali nas pred domovino — v 

na§ih srcih pa ste vzbudili vest Obljubijamo Vam, da se kaj 

taksnega ne zgodi nikoli vet, ter Vam naznanjamo, da smo 1. v dosego 
>prave finosti« se vpisali v solo za oliko in estetiCno Izobrazbo, 2. si naroCili 
»Pi§5alko« V 70 eksemplarjih. — Oboje prlporoi^amo tudi Vam, gospod 
profesor. Zgrevani Taborjani. 



Cena brosure ,Jz naroda za narod" 

je K X*50, s poStnino K X*60, za dijake X K, s poStnino K X-XO. 

Dijaski narocniki dobe za lo K enajst izvodov. 

Naroca se pri upravnistvu „Omladine" v Ljubljani. 

Dobivi SB tudi v hnjigarnah Schwentner v Ljubljani in MivMl v Eopici. 



Digitized by 



Google 






OHLADINA 

Glasilo narodno-radikalnega djjastva. 

^:sr'^ 



Leto 11. 



Ljubljana, meseca su§ca 1906. 



(f 



D o o C 



§tev. 12. 



y. Glonar: Delo v druStvu. 
Gregor ierjav : Da se pobliije spo- 
znamo. 



VS E BINA: 



Mihajlo Rostohar: »Zorinemu kri- 

tiku Ivanu K. v odgovor. 
Josip Agneletto: O Slovanih v Istri. 
Listek. 



(^ 



ID o o c: 



9 



Omladina izhaja enkrat na mesec ter stane za celo leto K 4*—; za dijake K 2-—; 
posamezna Stevilka 40 vin. — Dopisi naj se blagovole poSiljati uredniStvu najkasneje 
do 20. vsakega meseca v Ljubljano na Breg §t 12. — Le frankovana pisma se spre- 
jemajo. — UpravniStvo je v tiskarni J. Blasnika naslednikov v Ljubljani, Breg §t. 12. 



o o o 



Reklamacije so poStnine proste, Ce imajo na naslovni strani pristavek „reklamacija" 
: — - — _ — - -^ - -i^^„^- in ^e so odprte. : — ^- - ■—^ = 

Zaradi rednega poSiljanja „Omladine" je natanko naznaniti naslov in bivaH§(!e ter 
vselej vsako izpremembo bivaliS^a. 




k 



Obiastem odgovoren Mihael Ro2anec. — Izdaja eksekutiva narodno- 
radikalnega dijaStva. — Tisk J. Blasnika naslednikov. 





Digitized by 



Google 



Drobiz. 

Predpustna veselica akad. tehn. drustva ,,Tabor'' v Gradcu se je vrSila 
17. februarija animirano in veseio, kakor je bllo to Casu primerno. k — 

Prazna profesorska mesta.*) Na kranjskih srednjih §olah je razpisanih 
7 ucnih mest: 1. na gimnaziji vNovem mestu za skupino nemSCina In 
zgodovina. — 2. Na II. gimnaziji v Ljubljani za skupino prirodopis s 
postranskimi predmeti matematiko in fiziko. 3.-— 6. Na reaiki v Ljubljani: 
a) za skupino nemSCina in francosCina 2 mesti, b) za skupino nemSCina v 
zvezi s kakim drugim predmetom 1 mesto in c) za skupino matematika in 
deskriptivna geometrija 1 mesto. 7. Na zenskem u£iteiji§£u v Ljubljani 
za skupino naravoslovje s postranskimi predmeti matematiko in fiziko 1 mesto. 

— NemSCine se sumljivo mnogo zahteva pM teh razpisih na Ijubljanski 
reaiki, zlasti tt se upoSteva, da je ze eden nastavljen za nemscino, eden 
pa za skupino nemSCina in francoSCina. Seveda za skupine z nemSCino kot 
glavnim predmetom pac ne bo slovenskih kompetentov in namen, ki je 
dovolj prozoren, je dosezen. 

Frekvenca avstrijskih univerz v zimskem tei^aju 190S 6. Praga (£e§ka 
univerza) 3815 slusateljev in sicer : 1703 juristi, 439 medicincev, 1553 filozofov 
in 120 teologov. — Lvov 3249 slusateljev in sicer: 1650 juristov, 146 medi- 
cincev, 1042 filozofov in 411 teologov. — Krakov 2486 sluSateljev in sicer: 
904 juristov, 298 medicincev, 1210 filozofov in 74 teologov. — Dunaj 
7937 sluSateljev in sicer: 3425 juristov, 1519 medicincev, 2762 filozofov in 
231 teologov. — Gradec 1915 sluSateljev in sicer 869 juristov, 320 medi- 
cincev, 669 filozofov in 93 teologov. — Praga (nemSka univerza) 1550 
slusateljev in sicer: 659 juristov, 259 medicincev, 543 filozofov in 89 teologov. 

— I no mo St 1063 sluSateljev in sicer: 256 juristov, 152 medicincev, 326 
filozofov in 329 teologov. — Cernovice 698 sluSateljev in sicer: 375 
juristov, 229 filozofov in 94 teologov. — Skupaj je vpisanih na avstrijskih 
univerzah 22.749 sluSateljev in sluSateljic in sicer: 9841 juristov, 3133 medi- 
cincev, 8334 filozofov in 1773 teologov. Stevilo vseh avstrijskih juristov 
je ted'aj le za 1507 veCje nego skupno Stevilo avstrijskih filozofov !! 

Dijaska izobrazba. TovariSe akademike in sosebno tovariSe srednjeSolce 
opozarjamo na nemSko druStvo >>Kosmos, Gesellschaft der Naturfreunde*, 
ki nudi svojim Clanom za razmeroma mali letni znesek 5 K 80 h celo vrsto 
prekrasnega i^tiva v poljudni obliki s polja modernega naravoslovja, geo- 
grafije, astronomije itd. — Poljudno spisane knjige iz vseh strok Cloveskega 
znanja nudi zbirka »Aus Natur und Geisteswelt«, katero toplo pri- 
poroiEamo. Prospekti dobijo se v vsaki knjigarni. k — 

♦) Dokler ne prevzamejo poklicanejSi faktorji tega deia, bomo vodili to rubriko 
kot del dijaSkega gmotnega vpra§anja stalno v svojeiii listu, da 2 njo opozarjamo zlasti 
absolvirane slovenske filozofe na prazna mesta. Op. uredni§tva. 



Digitized by 



Google 



Hvalisana nemska kultura se je bila pokazala v pravi luSi o priliki 
izgredov, ki so jih aranzirali dunajski Vsenemci pred Kursaionom, kjer je 
slaviia »Sloveniia« 70-letnico svojega Castnega 51ana Josipa Stritarja. Slavnost 
je imela strogo interen znaCaj, prirediteiji niso razobesili niti zastav, niti niso 
na drug na£in kazali na zunaj slovanskega znaCaja stavnosti — o kaki 
provokaciji govoriti je tedaj a priori izkljuCeno. SlednjiC demonstracije niso 
meriio kulturne stopnje kakega naroda; toda naCin, kako se je nastopalo pri 
tej pobalinski demonstraciji, pri kateri so tvorili glavni kontigent (fijaki — 
tedaj cvet bodoCe nemSke inteligence — pod vodstvom poslancev, kaze njihov 
besen Sovinizem in ne zasluzi druzega imena kot barabstvo: slabotne zenske 
so se insultirale z najpodlejSimi psovkami, ki se jih brani zapisati pero, 
podivjanci so odpirali vrata dohajajoCih vozov in metali na dame v piesnih 
toaletah sneSene kepe in cestno blato, dohajajoCe vozove so obkoliii ill jih 
obraCali, izpred nekega voza so izpregli konje! — To niso sredstva po- 
Stenega narodnostnega boja, to so surovosti in barbarstva! — Preponosni 
smo, da bi o tej priliki pozivljali svoje rojake, da nastopijo z brezobzirnostjo 
proti izzivajoCim nemSkim prireditvam v domovini, le eno naj pripomnimo: 
ako je nemSki znacaj dunajskega mesta, za katerega obrambo so se baje 
vrSili ti »kulturni« ekscesi, tako slab, da trpi §kodo vsled skromne slovenske 
kulturne prireditve, potem naj bodo vsenemSki razgrajafi prepriCani, da ga 
tudi taki izgredi ne reSijo vei. -- Akademiino druStvo »Slovenija« je na 
svojem obCnem zboru dne 10. sveCana 1. 1. z ozirom na te izgrede soglasno 
sprejelo sledeCo resolucijo: >0b5ni zbor akademiCnega druStva »Slovenije« 
konstatira, da je priSlo o priliki povsem kulturne in druzabne prireditve, 
kakorsna je bila dne 8. sve5ana v Kursalonu prirejena Stritarjeva slavnost, 

V drzavnem stolnem mestu do podivjanih izgredov, ki so bili na- 
perjeni skoro izkljuCno proti damam. Sodbo o nemSkonacijonalnih izgrednikih 
prepuSCa obCni zbor mirno javnosti; protestira pa proti temu, da so pri- 
rediteiji demonstracije ziorabili akademiCua tla in celo uCne dvorane v svoje 
namene*. —e — 

Klerikalno denuncijantstvo. V zadnjem {^asu je napravila na CeSkem 
mnogo krika in vika afera, ki paC nikakor ni osamljena ; tvori samo en 
-£lanek v dolgi vrsti klerikalnih denuncijacij. Katoli§ki zupnik in pisatelj, 
znani Dostal-Lutinov je denunciral srednjeSolskega profesorja Judo. 
Ta je bil pod psevdonimom Kara Ben Jehuda v nekem i^lanku izrazil 
jnnenje, da je bila vera vedno predmet kramarjenja ter da je sluzila vedno 
interesom duhovniSke kaste. Takoj na to so prinesli klerikalni listi »poslano« 
Oostdla-Lutinova, naslovljeno ne Kari Ben Jehudi, ampak naravnost profesorju 
Judi. To ravno je tista nezaliSana denuncijacija, ki je mogoCa samo pri 
klerikalcih. Ni bilo §e dovolj tega, klerikalni poslanec H rub an je podal 

V tej zadevi celo interpelacijo v moravskem dezelnem zboru, da se prof. 
Juda odstrani, Poznamo klerikalno predrznost, zato nas niti ta afera ne more 
presenetiti. VpraSati se pa moramo ravno mi, ki bomo v najblizji bodocnosti 
profesorji, uradniki itd., ali naj se stvar §e nadaljuje, ali ga ni pripomoCka 
proti klerikalnim denuncijantom? Denuncijacija ni pri klerikalcih nikakorSna 



Digitized by 



Google 



sluCajnost; takorekoC zrastia je s klerikalizmom in njegovo vzgojo v eno 
celoto. Le poglejmo malo okoli sebe, po naSih gimnazijah, po na§ih katehetih 
in videii bomo, kako klerikalizem vse demoralizira, kako skuSa utopiti v 
blatu vse, kar se mu noCe brezpogojno ukloniti. Ne bojuje se s poStenimi 
sredstvi, proti dokazom s protidokazi, ker ne more, ampak sega k nizkemu 
denuncijantstvu, ubiti hocSe materijelno to, cesar ne more moral no* 
Odpira se nam zaiostna perspektiva, ce bo §lo tako naprej. Ne sme iti! 
Na§a skrb bodi to. Primimo klerikalizem tarn, kjer najbolj boli. Ne dolgih 
in ucenih disputacij 1 To ne pelje k cilju ! Ravnajmo se po izreku HavliCkovem: 
»Nic jim neve?it, nic jim nedavat !« Prvo polovico izpolnujemo, preostaja 
§e drugal V. M. Z. 

Novi katekizem. Kolikor je nam znano, prepoveduje cerkev veselice v 
postnem casu. Na§i dobri slovensko-katoliSki kolegi v Gradcu niso tega 
mnenja. Smatrajo namre5 »postne< veselice za dovoljene, pa5 pa je skrajno 
pregresen pies, Zakaj? Ne vpraSujte naivnezi, vsaj vendar veste, da je mo- 
ralifni Cut vasih klerikalnih kolegov mnogo finej§i in rahlejsi! — Po njihovem 
mnenju naj se prepoved formulira takole: V postnem Casu je navadnemu 
cloveku vsako veselje prepovedano; akademikom in drugim izobrazencem 
so veselice v ob£e dovoljene, pies pa le tedaj, ako drugi tega ne zvejo. 

Anti'Goetze. 



LISTNICA UREDNISTVA. 

Cenjene sotrudnike prosimo, da blagovolijo odsiej poSiljati Cilanke phil. Jos. Glonarju, 
Gradec, univerza; tvarino za listek in platnice pa jur. Otonu Fettich-Frankheimu, Dunaj, 
univerza. — 0. i. na Dunaju: Tvoj odgovor na »Zorino« kritiko na§e bro§ure smo morali 
radi pomanjkanja prostora odioiiti na prihodnjo Stevilko. Oprosti! 

LISTNICA UPRAVNI^TVA. 

Po raznih ovinkih prihajajo sempatam na upravniStvo reklamacije. Opozarjarao 
cenjene naroCnike, da je naslavljati vse pritoibe edinole na naslov: UpravniStvo 
»Omladine«, Ljubljana.* Sioer pa nujno prosimo Cislane dijaske naroCnike, da nam 
naznanijo spremembe stanovanj, Popolnoma nemogo^e je namreC, da bi upravniStvo 
vedelo tudi za naslove onih dijakov, ki se vedno selijo kot lastavice. §kodo od tega 
nereda nimajo le dijaki sami, ampak tudi upravnistvo. Po veC »Omladin< prihaja pri 
vsaki poSiljatvi nazaj, Ce§, da je naslovljenec od§el, da je neznan ltd. Prosimo torej, da 
skrbi tudi dijaStvo za red, ako ho^e, da more upravnistvo delovati redno. — Prosimo 
vse prijatelje, da nam v kratkem sporoce imena onih znancev, katerim 
naj bi poslali prvo Steviiko novega letnika >0mladine*. — Dijake naroCnike 
V Ljubljani prosimo, naj do srede marca posljejo svoj natanCen naslov na upravniStvo. 



Digitized by 



Google 



Digitized by 



Google 



f 



Digitized by 



Google